Bo nujna veterinarska pomoč ostala ali jo sprememba zakonodaje res ukinja?

Gre za črtanje 11. točke 19. člena pravilnika, ki je določala, katere veterinarske organizacije morajo zagotavljati dežurno veterinarsko službo.

Na družbenih omrežjih so se pojavila opozorila, da bo sprememba poslabšala dostopnost nujne veterinarske pomoči ponoči, ob koncih tedna in praznikih.

Pristojno ministrstvo in veterine smo zato vprašali o razlogih za spremembo in njenem vplivu na lastnike živali.

Zakaj je bil člen o nujni pomoči črtan?

Iz Ministrstva za kmetijstvo odgovarjajo: »Osnovni namen je bil urediti stalno pripravljenost na ravni, kot jo določa Zakon o veterinarstvu. Materija stalne pripravljenosti je namreč že določena s prvim odstavkom 56. člena zakona, zato je ni treba dodatno urejati tudi na podzakonski ravni.«

Po njihovih besedah je torej namen spremembe zgolj uskladitev pravilnika z določbami Zakona o veterinarstvu.

Kako bo po novem zagotovljena nujna veterinarska pomoč?

Ker so organizacije za zaščito živali opozorile predvsem na dostopnost pomoči izven rednega delovnega časa, smo ministrstvo vprašali, kako bo sistem deloval po spremembi.

Odgovarjajo, da mreža stalne pripravljenosti že obstaja: »Mreža izvajanja stalne pripravljenosti obstaja v skladu z Uredbo o mreži javne veterinarske službe v okviru najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali.«

Ob tem poudarjajo, da zakonska dolžnost nudenja nujne veterinarske pomoči ostaja nespremenjena.

»Veterinar v skladu s sedmim odstavkom 56. člena ne sme odkloniti nujne veterinarske pomoči.«

Če posamezna veterinarska organizacija nujne pomoči zunaj rednega delovnega časa ne zagotavlja sama, lahko to po navedbah ministrstva zagotavlja druga veterinarska organizacija na podlagi predhodnega dogovora.

»Veterinarska organizacija mora na vidnem mestu ambulante izobesiti obvestilo o tem, kam se lahko stranke obrnejo za primer nujne veterinarske pomoči,« še dodajo.

Kaj opozarjajo organizacije za zaščito živali?

Na drugi strani organizacije za zaščito živali opozarjajo, da sprememba odpira številna praktična vprašanja.

V društvu AniMa – Animals Matter med drugim opozarjajo: »Brez jasno določene nadomestne rešitve se odgovornost prelaga na skrbnike živali, ki ne bodo vedeli, kam se obrniti po nujno pomoč.«

Dodajajo, da to po njihovem mnenju ne zadeva le psov in mačk: »To ne zadeva le psov in mačk, temveč tudi rejne živali, kjer lahko zamude povzročijo veliko trpljenje živali ter gospodarsko škodo.«

Menijo, da bi pred ukinitvijo obstoječega sistema morala biti javnosti predstavljena jasna, dostopna in učinkovita alternativa.

Njihovo glavno vprašanje ostaja:

»Kam poklicati ob treh zjutraj, ko je ogroženo življenje živali?«

Kaj ministrstvo pravi na pomisleke organizacij za zaščito živali?

Organizacije za zaščito živali opozarjajo, da javnosti ni bila predstavljena jasna nadomestna rešitev in da bi lahko bila dostopnost pomoči slabša predvsem ponoči, ob vikendih in praznikih.

»Ministrstvo razume pomisleke organizacij za zaščito živali glede dostopnosti nujne veterinarske pomoči ponoči, ob koncih tedna in praznikih,« pravijo, a dodajo, da namen spremembe ni zmanjšati dostopnosti nujne veterinarske pomoči, temveč odpraviti določbo pravilnika, ki je dežurstvo oziroma stalno pripravljenost urejala drugače in ožje kot Zakon o veterinarstvu.

Dodajajo še, da bodo izvajanje nove ureditve spremljali. »Ministrstvo bo v sodelovanju z veterinarsko stroko spremljalo izvajanje ureditve in dostopnost nujne veterinarske pomoči. Če bi se pokazale težave pri zagotavljanju ustrezne dostopnosti, bo to vprašanje obravnavano pri pripravi nove sistemske ureditve veterinarstva.«

Ali je ministrstvo pred spremembo opravilo analizo?

Vprašali smo tudi, ali je bila pred spremembo opravljena analiza vpliva na dostopnost nujne veterinarske pomoči v posameznih regijah Slovenije.

»Nudenje nujne veterinarske pomoči je zakonska dolžnost vsakega veterinarja,« odgovarjajo. Dodajajo, da zakon trenutno ne določa posebne mreže za vzpostavitev nujne veterinarske pomoči ter da bo vprašanje celovite organizacije in dostopnosti nujne veterinarske pomoči obravnavano pri pripravi novega zakona o veterinarstvu.

Kaj torej pomeni sprememba?

Iz odgovorov Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izhaja, da zakonska obveznost nudenja nujne veterinarske pomoči ostaja nespremenjena, prav tako možnost, da veterinarske organizacije zagotavljanje nujne pomoči uredijo z medsebojnimi dogovori.

Ministrstvo napoveduje spremljanje izvajanja spremembe in dodaja, da bo vprašanje celovite organizacije nujne veterinarske pomoči obravnavano pri pripravi novega Zakona o veterinarstvu.

Kaj pa pravijo veterine?

Zanimalo nas je seveda tudi, kako na to spremembo gledajo veterinarske organizacije po državi, ki dežurstva že desetletja izvajajo.

Vprašanja smo poslali osmim veterinarskim klinikam oz ambulantam (Klinika za male živali Veterinarske fakultete v Ljubljani, Prva-K klinika v Ljubljani, Veterina Lesce, Veterinarska ambulanta Ljubljana, Bolnica za živali Postojna, Veterina Gorica, Veterinarska bolnica Maribor, Veterina Novo mesto), odgovore smo prejeli od spodnjih treh, ostale se do objave članka (še) niso odzvale.

Vice Zaninović, dr. vet. med., direktor PRVA-K klinike za male živali Ljubljana je povedal: »Problematika veterinarske dežurne službe na področju male prakse ni od včeraj, v 35 letnem času delovanja naše klinike se je zakonodaja spreminjala večkrat. Kljub takim ali drugačnim določbam smo na PRVA-K od l. 1995 do 2011 opravljali dežurstvo 24/7 vse dni v letu, zadnjih 15 let pa v rotaciji s štirimi zasebnimi klinikami oz. ambulantami na področju Ljubljane, kar počnemo še danes.«

Pojasni še, da organizacija dežurstva predstavlja konkreten organizacijski, tehnični, kadrovski, finančni in delovnopravni zalogaj za vsako veterinarsko organizacijo.

»Zato je tako problematiko treba reševati ne samo na papirju, temveč v sodelovanju odgovornih institucij: Veterinarske Zbornice Slovenije, resornega ministrstva in Veterinarske Fakultete,« je jasen sogovornik.

Glede izvajanja dežurstev je povedal še: »Skupaj s kolegi se bomo vsekakor trudili zagotavljati dežurno službo še nadalje.«

»Obveljali bosta etičnost in strokovnost«

Prof. dr. Janoš Butinar iz Bolnice za živali Postojna je potrdil, da vse ostaja kot doslej: »Obveljali bosta etičnost in strokovnost. Sprememba zakona je nujna in mora odsevati soglasje celotne stroke. Če do sprememb ne bo prišlo, bo dostopnost in kakovost ostala enaka kot doslej; če bodo spremembe dobre, strokovne in soglasne, pa bo dostopnost in kakovost boljša.«

»Dolgoročno vidimo rešitev v regijskih urgentnih veterinarskih centrih po zgledu humane medicine. Edini in največji problem ostaja sistemsko financiranje.«

Tudi Vet klinika Lesce ima že približno 30 let organizirano skupno dežurno službo, ki si jo delijo tri veterinarske organizacije na Gorenjskem.

»Že drugo leto imamo sklenjeno pogodbo s Kliniko za male živali Veterinarske fakultete v Ljubljani, ki prevzema naš del dežurstev. Sprememba pravilnika bo zagotovo vplivala na dostopnost veterinarske pomoči izven delovnega časa. Tako kot v tujini se tudi pri nas kaže potreba po veterinarskih urgentnih centrih,« so povedali.

Sistemska ureditev je nujna!

Vsi sogovorniki se strinjajo, da je sistemska ureditev nujna, a opozarjajo, da mora biti sprejeta v soglasju s stroko in podprta z ustreznim financiranjem. Kot najboljša dolgoročna rešitev se izrisuje model (regijskih) urgentnih centrov, ki bi zagotavljal enakomerno dostopnost nujne veterinarske oskrbe po vsej Sloveniji.