Jutri bo v Državnem zboru potekala seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer se bo razpravljalo o predlogih novele Zakona o zaščiti živali.
Več organizacij s področja zaščite in dobrobiti živali je pred sejo pripravilo skupno izjavo za javnost, v kateri uvodoma povedo, da se bo jutri odločalo o usodi vseh tistih, ki nimajo svojega glasu, so brez vseh pravic in najbolj prezrti člani naše družbe.
Živali zgolj za človeške interese?
“Kljub temu pa jim kot družba nalagamo ogromno dolžnosti. Človek je tisti, ki od živali pričakuje, da bodo naši družabniki, čuvaji, uporabljamo jih v vojski, policiji, v medicinskih in znanstvenih poskusih, pri reševanjih, so terapevti in so, žal, tudi hrana. Živali so del naše družbe, vendar je njihova vrednost zreducirana zgolj na človeške interese, čeprav bi jim moral pripadati etično moralni interes oziroma status.”
V razpravi pa ne bo predstavnikov “glas živali”
V Državnem zboru bo potekala seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer se bo razpravljalo o predlogih novele Zakona o zaščiti živali. Iz razprave je na veliko razočaranje večine društev, organizacij za pomoč živalim in zavetišč izključen velik del ključnih akterjev, ki so vsakodnevno vpeti v problematiko odnosa med ljudmi in živalmi
To so posamezniki, ki skoraj poimensko poznajo pse, priklenjene na verige, vse nikogaršnje muce, ki umirajo kar sredi domačih dvorišč, vse tiste živali, ki prvič v življenju vidijo sonce in občutijo zemljo pod kopiti le na svoji zadnji poti do klavnice. Vse krutosti do živali, ki so očem javnosti skrite.
“Del njihovega glasu in njihovi zavezniki smo tudi mi, posamezniki, ki tvorimo društva in organizacije za zaščito živali. Ne vemo, zakaj smo utišani, saj Državni zbor oziroma Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z Vido Čadonič Špelič na čelu ne želi pojasniti našega izključevanja in ignorira vse naše pozive k obrazložitvi. Je to odraz demokratične družbe?” pravijo.
Na jutrišnji seji namreč omejujejo število predstavnikov društev in zavetišč. “Na zadnji predstavitvi mnenj so nam dali celo jasno vedeti, da smo manj zaželeni. Pravijo nam aktivisti, po njihovem mnenju smo manj izkušeni in menda celo nestrokovni. Vsled tega nam je predsednica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospa Vida Čadonič Špelič, omejila čas govora na polovico manj kot ostalim udeležencem, torej kmetom in veterinarjem ter ostalim interesnim skupinam,” razočarano pripovedujejo.
Saj naj bi se menda vsem šlo za dobrobit živali, ne le društvom in zavetiščem?
Zakaj iz predloga Zakona brišejo določene vrstice?
Za živali je, kot pravijo organizacije za živali, nujno, da se Kazenski zakonik, Zakon o zaščiti živali in vsi ostali pravilniki, ki obravnavajo živali, prevetrijo in posodobijo v skladu z novimi znanstvenimi spoznanji o živalih. “Žal stroka, kmetje, celo veterinarji, odločno brišejo vrstice z besedami o malomarnosti, prepovedjo verig, obveznem čipiranju mačk in pooblaščenih svetovalcih. Vsak poskus, da bi se živalim godilo bolje, skušajo zatreti v kali in ljudi, ki si za to prizadevajo, prikazati kot čustveno nestabilne in strokovno nepodkovane,” ugotavljajo.
Živali trpijo, nekateri pa se sprenevedajo
Živalim, ki živijo, trpijo in umirajo v nemogočih razmerah, kot poudarjajo, ni mar, ali so bile zapuščene žejne in lačne ter v bolečinah zaradi pomanjkanja oskrbe, zanalašč ali iz malomarnosti. “Trpijo v vsakem primeru in zato je nujno, da za vsakršno takšno ravnanje lastnik oziroma storilec odgovarja. Dovolj je bilo sprenevedanja in omogočanja kaznivih dejanj in prekrškov nad živalmi, nad katerimi se sicer širna javnost zgraža, stroka pa storilcem gleda skozi prste, saj tožilstvo prevečkrat zataji. V javnosti še vedno odzvanja primer psičke iz Kopra, kjer so tožilstvo in vse ostale pristojne institucije pogrnili na celi črti. In to je le en primer, ki je uspel priti v javnost, kjer so še vsi drugi!”
Tradicija zanemarjanja živali
Tradicionalno zanemarjeni psi in številčno bolne mačke naj, kot izpostavljajo, ne bodo izgovor, da bo Kmetijsko gozdarska zbornica zavirala pojem kvalitetne oskrbe psov in mačk, ter s tem razbremenitev občinskih proračunov in nenazadnje zavetišč! “Tradicija je nekaj, kar bi moralo biti narodu v ponos in se odraža s kulturnimi dosežki, kar pa tovrstni pogledi na zanemarjene pse na verigah in podhranjene bolne mačke na kmetijah zagotovo niso. Takšnih prizorov smo siti vsi, še najbolj pa tisti, ki leta in leta tiho trpijo. Enako smo siti izgovarjanja na tradicijo!”
Čas za spremembo sistema!
“Čas je, da sistem, ki podpira tak odnos do živali, vključno z vsemi državljani, kmeti in stroko, začne obravnavati in gledati na živali kot čuteča bitja, saj smo to v Sloveniji zapisali tudi v zakonodajo. Predvsem je nujno, da se začnemo zavedati, da so živali tudi samozavedajoča bitja in ne komoditeta!” pravijo
Obljubljajo, da bodo, ne glede na razplet seje Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vsa društva in organizacije, ki delujejo na področju zaščite in pravic živali, še naprej aktivni na terenu, kjer že vrsto let opravljajo “delo” svetovalcev, pa čeprav bi morale to delo opravljati uradne institucije. Brez tečajev, brez izobraževanj, zgolj z empatijo in predvsem z neprecenljivimi ter bogatimi izkušnjami!
Za konec pa poudarijo: “Potrebujemo nov, jasen in nedvoumen zakon o zaščiti živali, ki ne bo napisan zato, da bo všečen javnosti in kmetom, pač pa bo resnično izboljšal dobrobit živali v praksi! To je nenazadnje dolžnost nas vseh, tako posameznikov kot društev in še posebej stroke!”
Pa tako dobro je kazalo v začetku leta …
Podpisane organizacije za zaščito živali:
Društvo za zaščito živali Ljubljana
Lajka, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski
Zavod Muri
Zavod Mačja hiša
Društvo za zaščito konj
Animals Matter
Društvo S hrti za hrte Slovenija
Društvo za zaščito živali Kranj
Animal Angels Slovenia
Društvo za zaščito živali Maribor
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
Društvo za zaščito živali Kočevje
Društvo za zaščito živali Novo mesto
Preberite tudi: V veljavo stopila novela Zakona o zaščiti živali
