Komisija DZ za kmet., gozd. in preh. ne podpira predloga novega Zakona o zaščiti živali: pes sodi na kmečko dvorišče

Sodelujoči na seji Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bi pse razdelili na dve kategoriji, tiste za bivanje v stanovanju in tiste delovne za čuvanje kmetije in v pastirske namene.

Čeprav bi si verjetno mislili, da ravno ljudje, ki zasedajo pomembna odločilna mesta, premorejo visoko stopnjo inteligence, ki bi naj bila sorazmerna v povezavi z empatijo, so člani komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na 26. seji, ki je obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, podali mnenje ki zaključuje, da komisija ne podpira predolga zakona!

Cilji predlaganih sprememb, ki jih je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisano mag. Meiro Hot v Zakonu o zaščiti hišnih živali, so predvsem preprečiti, da se živali izpostavlja neprimernim pogojem, preprečiti omejevanje gibanja (prepoved verig), prepoved ubijanja za potrebe krzna, čipiranje mačk, prepoved evtanazije zdravih živali v zavetišču, višja kazen za prekrške in finančna razbremenitev občin pri stroških za zapuščene živali v zavetišču.

Na seji Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so člani sprva opozorili, da v predlogu pogrešajo določilo o primernem prostoru za bivanje domačih živali, v smislu njihove dobrobiti. Žal se v nadaljevanju opazimo, da sodelujoči – po našem mnenju – žal ne vedo dobro, kaj to dobrobit živali v resnici je.

Sodelujoči na seji nasprotujejo, da bi se stroške oskrbe zapuščenih živali, ki bivajo v zavetišču nad 30 dni naslovilo na državno in občinsko raven, saj menijo da so le-ti že sedaj nerazumno visoki. Menijo, da je stroške mogoče pokriti iz drugih naslovov, vendar v zapisniku, ne navajajo, kateri naslovi bi naj to bili. Opozarjajo še na nevarne in strupene živali, ki jih predlog ne navaja, po njihovem mnenju pa naj bi bilo normalno bivanjsko okolje za pse in mačke domače kmečko dvorišče. Potemtakem sklepamo, da vsi skrbniki, ne glede na to, da odgovorno skrbijo za svoje živali, vendar živijo v stanovanju, ne smejo imeti psa oz. mačke. Med drugim člani nasprotujejo tudi čipiranju mačk, brez navedbe utemeljitev.

Komisija, ki jo sestavljajo predsednik Cvetko Zupančič, podpredsednik Branko Tomažič, in člani Tone Hrovat, Marija Lah, Marjan Maučec, Franci Rokavec, Srečko Ocvirk in Ladislav Rožič je zgoraj navedena stališča v celoti podprla.

V razpravi so poudarili še, da so spremembe na področju zaščite živali res potrebne, vendar je potrebno k upravljanju z domačimi živalmi pristopiti celovito v duhu odgovornega ravnanja z domačimi živalmi, kot dober gospodar. Navedbe o upravljanju živali, kot da bi govorili o stroju, po našem mnenju kažejo na primitiven odnos. V 21. stoletju beseda upravljanje in gospodar nimata veliko skupnega s skrbništvom živali.

Po mnenju sodelujočih na seji, bi bilo potrebno še prepovedati sprehajanje psov po kmetijskih zemljiščih, saj naj bi le ti z iztrebki onesnaževali kmetijska zemljišča. Kar lahko posledično vpliva na kakovost mleka in mesa. V urbanih okoljih pa je največji problem onesnaženost iztrebkov na otroških igriščih. Glede na opisano, se psi torej ne smejo sprehajati ne v mestu, niti na kmetiji?

Glede prepovedi privezovanja psov, ki jo mimogrede podpira velika večina skrbnikov psov, pa si sodelujoči na seji postavljajo vprašanje primernega bivanjskega prostora psov v stanovanjih? Ker so le-ta po Ustavi RS nedotakljiva, saj vanje ne sme nihče vstopiti, ga ne more preiskovati nihče. Zato je za psa bistveno boljše bivanje na kmetiji, saj so kmetije podvržene stalnim nadzorom. Navajajo tudi, da so ravno kmetje ponavadi tisti, ki najbolj odgovorno ravnajo z živalmi. Glede na odmevne primere zlorab s strani kmetov, ki so bile predstavljene tudi v medijih, se nikakor ne moremo strinjati z navedbo. Poleg tega naše izkušnje iz terena, govorijo ravno obratno, saj se ravno na kmetijah ponavadi najdejo primeri hudih zlorab živali (psov in mačk).

Sodelujoči na seji MGPK bi pse razdelili na dve kategoriji, tiste za bivanje v stanovanju in tiste delovne za čuvanje kmetije in v pastirske namene. Pri tem pozabljajo, da imajo psi enake potrebe po zadovoljevanju nagonov in druženju, ne glede na kategorije, ki jim jih določa človek. Mačke so na kmetiji z določenim namenom, še navajajo. Čipiranju nasprotujejo.

Ceno oskrbe živali v zavetišču primerjajo s ceno prireje govejega mesa, kar je eden izmed glavnih razlogov za tako slabo stanje kmetijstva, zaključujejo.

Naš zaključek: sprašujemo se, ali živimo v srednjem veku? Vse te izjave so po našem mnenju obsojanja vredne, živalim pa povzročajo ogromno škodo. Zaradi sklepanja takšnih sej, se v naši državi na področju zaščite hišnih živali, ne premaknemo do vsaj ene svetle točke.

Katjuša Rajovec, Zavod Muri