Zakaj mora biti pes cepljen tri leta zapored?

Shutterstock,com
Slovenija je od leta 2016 razglašena za državo, prosto stekline, zadnja akcija cepljenja lisic proti tej bolezni pa je predvidena za jesen 2019.

Pse bomo, kot kaže, po isti cepilni shemi cepili še naprej. Od leta 2014 je program cepljenja nekoliko drugačen, in sicer mora biti pes cepljen tri leta zaporedoma, četrto in nadaljnja cepljenja pa se izvedejo čez toliko let, kot priporoča proizvajalec cepiva; običajno čez tri. »Pri izbiri cepiva za prvo, drugo oziroma tretje cepljenje ni razlike,« pravijo na Veterinarski zbornici Slovenije. Cepivo izbere veterinar po strokovni presoji in glede na razpoložljivost na slovenskem trgu.

Toda zakaj je treba zaporedoma cepiti ravno tri leta? Kot so nam povedali različni veterinarji, so s pomočjo študije, v katero je bilo vključenih več ambulant, ugotovili, da v prvem letu po cepljenju dovolj visoko število titrov, ki naj bi zagotavljalo imunost na bolezen, razvije premajhen odstotek psov. Pri veliki večini število titrov dovolj naraste šele po tretjem zaporednem cepljenju.

A veterinarka Smiljana Nabergoj iz klinike Veterinarski inženiring opozarja, da bi bilo cepljenje proti steklini vsako leto bolj varno. »Proizvajalec cepiva namreč opozarja, da ne zagotavlja enakega odziva pri vseh cepljenih psih. To pomeni, da bosta lahko pri cepljenju na tri leta dva od desetih psov še vedno imela prenizke titre in nas bosta torej še vedno ogrožala,« pravi Nabergojeva. Boji se, da se bo zaradi migracije prosto živečih živali iz sosednjih držav, kjer je steklina še prisotna, ta prej ali slej znova pojavila tudi v Sloveniji.

Na morebiten vnovičen pojav nekaterih bolezni opozarja tudi veterinar Vice Zaninović iz PRVA-K Klinike za male živali. Ocenjuje, da je predvsem zaradi cepljenj v preteklosti epizootiološka situacija v Sloveniji trenutno ugodna, kar pomeni, da redko ugotavljajo primere parvoviroze ali pasje kuge pri lastniških psih. Opažajo pa primere teh bolezni pri psih, ki so pripeljani iz rej sumljivega slovesa. Sogovornik pričakuje povečano pojavnost teh bolezni zaradi migracij oz. selitev psov, skupaj s pojavom obolenj, ki niso bila značilna za naše območje (leišmanioza, dirofilarioza idr.). »Prav tako lahko pride do epidemij teh bolezni v primeru padca deleža precepljenosti psov v državi in okolici,« opozarja Zaninović.

Andreja Šalamun (celoten članek o cepljenju psov si lahko preberete v reviji Moj pes, junij 2019)