Zakaj sterilizacija in kastracija mačk? Domov za mačke ni dovolj!

10. septembra, 2022
Mojca Furlan, Društvo Reks in Mila

Zakaj vse mačke nimajo doma? Kako jim prihranimo trpljenje? Odgovor je le eden: s sterilizacijo/kastracijo

V Sloveniji je tudi letošnjo jesen na voljo ogromno število mačjih mladičev, ki so rojeni poleti. Za enoletne in starejše mačke ni nobenega zanimanja. Skoraj nobene možnosti nimajo, da bi dobile varne domove. Jesenski mačji mladički bodo povečini umrli že na pragu svojega življenja, saj samica v mrazu, vlagi in mokroti sama zaroda ne more preživeti.

Mačke brez skrbnika ne morejo preživeti

Hišni ljubljenci nam nudijo veliko družbe, dobre volje in ljubezni.  Skrbniki pa moramo zanje skrbeti celo njihovo življenje, saj sami ne morejo preživeti. Med živaljo in človekom se stkejo močne vezi, zato ob živali nikoli nismo osamljeni.

Ljudje so divje mačke udomačili že v davni preteklosti. Od takrat so mačke domače živali, pomeni, da so ves čas svojega življenja, to je do 20 let in več, odvisne od nas, njihovih skrbnikov. Moramo jih pravilno hraniti, negovati, varovati pred nevarnostmi doma in zunaj ter po potrebi peljati k veterinarju. Predvsem mladiči in stare mačke potrebujejo občasne preventivne veterinarske preglede in še bolj pozorno nego iz strani nas ljudi.

Pravkar je na spletu na voljo več kot 800 mačk

Mačka ima lahko tudi več legel na leto. Mačja samica sama težko preživi svoja legla mladičkov, a vendar se jih vsako leto skoti  mnogo več kot je ljudi, ki bi želeli skrbeti zanje. Če hočemo mačkam prihraniti trpljenje, moramo preprečiti rojstva novih mladičev. To storimo tako, da samice peljemo na rutinsko operacijo sterilizacije, samce na kastracijo.

Usoda mačk, ki nimajo doma

Nikogaršnje mačke, prostoživeče mačke, potepuške mačke se človeka bojijo. Brez skrbnika(lastnika) ali človeka, ki jih redno vsak dan oskrbi s čisto vodo in hrano, večina živijo samo leto ali dve. Zunaj je ogromno nevarnosti, od avtomobilov, strupov, s katerim ljudje gnojijo, do lačnih divjih živali. Jeseni in pozimi težko najdejo ustrezno zavetje, skozi vse leto se borijo za vodo in hrano. Zelo jih oslabijo tudi zajedavci (klopi, bolhe in gliste). Nekateri ljudje jih žal še vedno prepogosto preganjajo, namesto, da bi jim pomagali, zato živali živijo v strahu in stresu.

Velikokrat poudarjamo, da imajo živali čustva, podobno kot ljudje. Pomeni, da čutijo veselje, zadovoljstvo, žalost, strah, neugodje, bolečino. Če veliko časa preživimo s svojo živaljo, jo začnemo razumeti. Prepoznamo, kaj sporoča z glasovi in z govorico telesa.

Ali ste vedeli?

  • Mačke se rade zadržujejo na domačem teritoriju, v znanem okolju, ne marajo selitev. Svojemu skrbniku so zveste, se ga veselijo, lahko se sprehajajo z njim.
  • Mnoge so prijateljice s psi, kunci in drugimi hišnimi živalmi, v nasprotju z znanimi stereotipi, da so samotarke in podobno. Ne drži!
  • Ob posvojitvi pripravimo mačja skrivališča (za omaro, za posteljo, pokrit stol…) in ne silimo v žival. Nismo hrupni in ne delamo hitrih gibov. Zapiramo vsa vrata in okna tudi na kip. Mački dajmo dovolj časa za prilagajanje. Sprememeba okolja (tudi na bolje) je zanjo stresna, četudi ne pokaže.
  • Predenje pomeni lahko  tudi bolečino, stres ali bolezen.
  • Zunanje nikogaršnje mačke rabijo več časa, a se skoraj vedno navadijo na notranje bivanje v umirjenem domu.
  • Posvojite dve mački, da si bosta delali družbo, ko boste vi v šoli ali v službi.

Sterilizacija in kastracija sta ključnega pomena pri reševanju problematike z brezdomnimi mačkami