Sterilizacija in kastracija sta ključnega pomena pri reševanju problematike z brezdomnimi mačkami

Skrbnik hišne živali, mora z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu.

Tako pravi 11. člen Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3). Ena nesterilizirana mačka lahko ima v samo 5 letih tudi do 20.000 potomcev. Mačke spolno dozorijo že pri 5 mesecu starosti. Vsako leto imajo do štiri legla. Skotijo okrog šest mladičev.

V Sloveniji imamo še vedno velik problem z nikogaršnjimi mačkami, mačjimi legli. Prav tako pa problem predstavljajo še vse hiše, kmetije kjer skrbniki ne zagotovijo izhodov pod nadzorom ( mačjak, povodec) in tako živali, ki niso kastrirane tavajo okrog in se nekontrolirano množijo. Zgodnja sterilizacija in kastracija sta izjemno pomembni, saj so samice lahko breje že pri petih mesecih.

Ostale prednosti

  • Manjša verjetnost, da se bodo mačke potikale okrog, s tem se pa zmanjša tudi možnost na nevarnosti, ki na mačke prežijo v zunanjem svetu ( avtomobili, zastrupitve, druge živali, ljudje…).
  • Pretepov za mačjo samico bo izdatno manj in s tem tudi nevarnosti poškodb
    manj verjetno, da se bodo med pretepi okužili z nevarnimi boleznimi kot sta mačji virus imunske pomanjkljivosti (FIV) ali mačjo levkozo (FeLV).
  • Zmanjšanje in preprečitev markiranja, označevanja okolja.
  • Zmanjšan in/ali onemogočen razvoj tumorjev na testisih, seskih, na maternici, jajčnikih.
  • Ne bo glasnega klicanja in mijavkanja v času gonitve

Miti

  • Samica mora imeti vsaj enkrat mladiče.

Ni utemeljenega zdravstvenega razloga za vsaj eno leglo. Prav tako živali ne pogrešajo materinstva, saj razmišljajo drugače kot ljudje. Živali delujejo nagonsko in ne razmišljajo o prihodnosti in ne razpredajo o tem, kako si želijo družine.

  • Mačke se po sterilizaciji oz. kastraciji zredijo.

Priporočljivo je, da mačke po posegu hranimo s hrano, namenjeno steriliziranim oz. kastriranim mačkam, ki je kalorično prilagojena, saj se mačji metabolizem po posegu rahlo upočasni.

Ostali zelo pogosti izgovori okrog sterilizacije/kastracije mačk so tudi stroški posega, ki so enkratni in cenejši od oskrbe mladičev. Prav tako pa mnogi zmotno mislijo, da mačka po posegu več ne bo enaka, bodisi enako živahna ali pa bo izgubila voljo do lova. Mačke lovijo plen nagonsko in če bodo v pravi formi ne bodo nič manj dobre lovke ali manj živahne.

Anja Kosi