Dežela ribnikov pod Pohorjem

Tokrat vas na izlet vabimo v deželo ribnikov pod Pohorjem. V bližini avtocestnega razcepa Slivnica pred Mariborom je moč najti kar nekaj ribnikov.

Ena izmed največjih sta nastala v zalitih peskokopih med letališčem in krajem Rogoza. Dostop do vode je možen po makadamski cesti. Obale so gole, porasle le z grmičevjem, zato utegnete v poletni pripeki pogrešati senco.

Veliko prijetnejši so le pol kilometra oddaljeni Slivniški ribniki. Toda ker je vmes avtocesta, se je do njih treba zapeljati preko Rogoze in Spodnjih Hoč. Trije ribniki so na robu Hočkega gozda. Ob največjem, do katerega vodi makadamski odcep, boste našli parkirišče. V bližini ob jezeru stoji manjše gostišče, mimo pa vodi pot ob obali. Večji del ribnikov obdajajo gozdovi, skozi katere se ponekod prebija več potokov. Tako ni težko najti kotička, kjer lahko štirinožni spremljevalci zmočijo tačke. Seveda naj bodo pripeti na povodcu. Ne le zaradi ribičev in drugih obiskovalcev. Ribniki skupaj z gozdom namreč nudijo življenjski prostor številnim pticam in dvoživkam. Med njimi je tudi redka in v Sloveniji ogrožena žaba česnovka, ki ob nevarnosti izloči po česnu smrdeč izloček. V bližnjem gozdu pa občasno gnezdijo v Sloveniji redke črne štorklje. Ribiči prežijo predvsem na več kilogramov težke krape, dobrodošli pa so tudi manjši smuči in ščuke. Za območje ribnikov je značilna zanimiva vodna in poplavna vegetacija. Tu uspevata tudi redki rastlini evropska gomoljčica in vodni orešek. Za prvo so značilni drobni beli cvetovi in prekriva večja območja v gozdu. Vodni orešek pa raste v ribnikih. Njegove zeleno obarvane plodove, ki se poleti razvijejo med plavajočimi listi, so nekoč uporabljali za moko.

Grajske podobe

Po makadamski cesti v smeri Slivnice se lahko odpravite do istoimenskega dvorca, ki je oddaljen dober kilometer. Žal lahko občudujete le njegovo zunanjost, saj že dolga leta čaka na temeljito obnovo in spremembo namembnosti. Dvorec izvira iz 14. stoletja, ponaša pa se z nenavadnim vogalnim stolpom in prizidano kapelo. V precej lepšem stanju je kakšne štiri kilometre oddaljen grad Hompoš. Do njega pridete po stranskih, manj prometnih in delno makadamskih cestah v smeri Zgornjih in Spodnjih Hoč. Za orientacijo vam lahko služi kapela sv. Križa, potem pa se usmerite proti ribnikom Pivola. Prvi ribnik je ograjen in namenjen ribolovu. V bližini pa sta še dva ribnika, ki sta precej manj obljudena. Še posebno večji, ki je tik ob cesti, je s svojo temno vodo in senčnimi bregovi privlačen za postanek.

Grad Hompoš je od ribnikov oddaljen le dober kilometer. Do njega vodi sprva makadamska cesta, ki se priključi asfaltirani sredi lipovega drevoreda. Ta kar kliče po krajšem sprehodu v senci mogočnih dreves, ki segajo do zaselka z gradom. Nastanek gradu Hompoš sega vsaj v 12. stoletje, dvonadstropno stavbo z urnim stolpom pa še danes delno obdaja obzidano dvorišče. V lepo obnovljenem poslopju z več krili ima svoje prostore mariborska Fakulteta za kmetijstvo. V atraktivnem sodobnem prizidku je poleg predavalnic dovolj prostora še za gostinski lokal z vrtom, na katerem si lahko oddahnete pred nadaljnjim raziskovanjem okolice. Z grajskega vrta se ponujajo razgledi na nižje ležeča naselja in Dravsko dolino, okolico pa zaznamuje gozd, ki vabi na sprehod.

V bližini nekdanjih grajskih posestev na robu naselja Pivola je vredno obiskati še privlačen Botanični vrt. Žal vstop psom ni dovoljen, zato mora nekdo počakati s štirinožnimi prijatelji pri vhodu. A to ni težko, saj okolica z visokimi drevesi nudi dovolj sence tudi v najbolj vročih dneh.

Omenjene kraje delno povezuje več markiranih poti. Najbolj zanimiva je 12 kilometrov dolga in dobro označena Kotnikova pot, ki je poimenovana po lokalnem slikarju Rudolfu Kotniku. Njeno izhodišče je pri teniških igriščih v Spodnjih Hočah, obsega pa tudi nekaj vzponov, ki pohodnike nagradijo z lepimi razgledi.

Igor Fabjan