Na izlet na Šmartinsko jezero

Šmartinsko jezero je z vodno površino več kot sto hektarjev eno največjih umetnih jezer v Sloveniji. A njegov umetni izvor prav nič ne vpliva na privlačnost.

Njegovi bregovi so položni in marsikje porasli s travo prav do razgibane obale. K prijetnemu videzu prispevajo tudi razmeroma majhna nihanja vodne gladine, saj jez služi predvsem kot zadrževalnik visokih voda.

Dostopov do obale je več, najenostavnejši pa je po glavni cesti iz Celja preko avtoceste in v smeri Vojnika. Po kakšnem kilometru je potrebno zaviti levo in s pomočjo kakšnega sramežljivega smerokaza ali prijaznih domačinov boste po nekaj kilometrih vožnje skozi gozd in nekaj vasi zagledali vodno površino. Desno vabi znano gostišče v naselju Runtole, levo pa je na robu gozdička urejeno parkirišče. S parkirišča je le nekaj korakov do obale, ki je dolga kar 12 kilometrov. Za raziskovanje ali sprehajanje je primeren predvsem del obale v smeri vasi Dobrova, ki ga spremlja sprehajalna pot, pretežno speljana po z ograjo varovanem širokem lesenem podestu. Podest se ponekod razširi v ploščad, s katere je možen skok v vodo. V jesenskih mesecih bo voda verjetno premamila le štirinožne spremljevalce, poleti pa se segreje na privlačno kopalno temperaturo.

Čez most na učno pot

Sprehajalna pot je speljana do bližine jezerske pregrade, katero lahko prečkamo. Tu je postavljen informativni pano, ki opozarja na učno pot. Ta je speljana okoli globokega zaliva, panoji ob njej pa obiskovalce seznanjajo z rastlinstvom in živalstvom jezera in njegove okolice. Nedaleč stran od jezerske pregrade je urejeno največje parkirišče v bližini jezera. Do parkirišča pridete iz naselja Runtole ali pa po cesti iz celjskega predmestja in skozi vas Dobrova, kjer na jezero opozarja smerokaz.

Ob jezerski pregradi je urejeno športno središče z vlečnico, ki adrenalinskim navdušencem omogoča deskanje na vodi. V senci dreves pa vabita manjši gostinski lokal in otroško igrišče. Nedaleč stran so urejeni vedno dobrodošli javni toaletni prostori. Obala pod gozdnim robom je dovolj zravnana, da je možen enostaven dostop do vode. Po nekaj sto metrih pa postane bolj zaraščena in tu pride prav leseni podest, ki jo ponovno spremlja nekaj sto metrov daleč. Vmes se lahko podate čez plavajoči most, ki seka zaliv in vam omogoča hitrejši dostop do gostišča in izposojevalnice čolnov Muzelj na nasprotnem bregu. Kovinske lestve na mostu ponekod omogočajo varen dostop v vodo, a žal le za ljudi. Hoja po mostu je sicer varna tudi za pse. Le manjšim psom lahko povzročajo težave stopnice, ki na enem delu omogočajo prehod čolnom. Stopnice so namreč narejene iz mrežastih kovinskih elementov, zato je majhne pse preko njih najpametneje prenesti.

Vsaj v eno smer se velja podati po daljši poti, ki vse do čolnarne spremlja jezersko obalo. Ta je na nekaterih mestih položna in porasla s travo, kar omogoča poležavanje ob vodi in varen dostop do vode. Našli pa boste tudi kakšno klop za počitek ali celo piknik v naravi.

Gozdnati polotok

Poti ob ostalih delih jezera so slabše urejene ali jih celo nadomeščajo bližnje cestne, k sreči malo prometne povezave. Zato se je do privlačnega gozdnatega rta pri vasi Brezova najbolje zapeljati z avtomobilom. Na rtu stoji vabljiva gostinska koča Ribiški dom. Kot pove ime, je okolica še posebno pri srcu ribičem, ki tu najdejo idealne razmere za športni ribolov. Ob obali se vrstijo manjši podesti ali jase, s katerih lahko v miru ribarijo. V družbi psov se jim ne približujte preveč, vsekakor pa morajo biti ob tem delu jezera psi ves čas na povodcu. Tudi zaradi številnih ptic, ki se zadržujejo ob jezerskih bregovih.

Besedilo in fotografije: Igor Fabjan