Kljub napredku veterinarske stomatologije lastniki o tem pogosto niso dovolj informirani. Mnogi se ne zavedajo pomembnosti nege ustne votline pri živalih. Nekateri imajo tudi napačna prepričanja o tem, kdaj je potreben stomatološki poseg, kdo ga lahko izvaja in kaj pomeni sodoben pristop.
V nadaljevanju opisujemo tri najpogostejše zmotne predstave, s katerimi se veterinarji srečujemo vsak dan.
1. »Zob je treba izpuliti, ko se maje« ali »Če zob deluje fiksno, je zdrav.«
Del zoba, ki ga vidimo v gobcu, se imenuje krona. Predstavlja del zoba, med tem ko je preostanek skrit in ni viden. Zobje se razlikujejo po velikosti, obliki in številu korenin. Kljub temu imajo nekaj skupnega. Zob lahko navzven deluje zdrav, v notranjosti pa je lahko poškodovan ali vnet.
Če takšnega zoba ne zdravimo, lahko žival občuti nelagodje in bolečino. Težave se lahko stopnjujejo. S prostim očesom ne moremo oceniti celotnega stanja zoba. Zato je nujna uporaba zobnega rentgena (zobni RTG). Ta omogoča slikanje vsakega zoba posebej.
Na podlagi slike dobimo celosten vpogled v stanje zoba. Tako določimo naslednji korak. Če se odločimo za ekstrakcijo, po puljenju ponovno uporabimo zobni RTG. Tako preverimo, ali je korenina v celoti odstranjena.
Pri poškodovanih koreninah se pogosto zgodi, da se med ekstrakcijo zdrobijo. To s prostim očesom pogosto ni vidno. Če ostanki ostanejo v dlesni, lahko povzročijo nove zaplete. Med njimi so kronična vnetja, trajna bolečina in nastanek fistul.
Sodobne smernice poudarjajo, da je zobni RTG pri stomatološkem posegu nujen. Veterinarji se pogosto srečujemo z željami lastnikov, ki želijo hitro puljenje majavega zoba. Toda tak pristop je zastarel. Pregled z zobnim RTG je minimalni strokovni standard. Ekstrakcije brez zobnega RTG-na ga ne dosegajo več.
Primož Šušteršič, dr. vet. med., Primavet
2. »Moja žival še vedno žveči, zato ne potrebuje zobnega posega.«
Ljudje pogosto sklepamo po sebi. Mislimo, da bi žival ob zobobolu odklanjala hrano. Raziskave so pokazale drugače. Živali kronično bolečino izražajo drugače kot ljudje.
Kronična bolečina se pogosto kaže v spremembah vedenja. Med najpogostejšimi so umikanje dotiku, drgnjenje gobca, manj aktivnosti in manj interesa za igro. Pojavi se lahko razdražljivost, motnje spanja ali celo agresija.
Po stomatološkem posegu se živali pogosto vrnejo v svoje običajno vedenje. Znaki bolečine izginejo. Živali pa bolečino pogosto prikrivajo. V naravi bi šibkost pomenila slabšo možnost preživetja. Zato jedo tudi takrat, ko imajo resne težave. Ob vsakem ugrizu lahko občutijo bolečino obzobnih tkiv ali zob.
3. »Stomatološki poseg je le čiščenje zobnih oblog. Anestezija ni potrebna.«
Stomatološki poseg vključuje veliko več kot odstranjevanje zobnih oblog. Čiščenje je le manjši del postopka. Živali z boleznimi ustne votline lahko med čiščenjem občutijo nelagodje ali bolečino.
Med posegom mora biti žival popolnoma fiksirana. Hitri gibi lahko povzročijo poškodbe. Ker je postopek za žival stresen in boleč, se ga po strokovnih smernicah opravi pod splošno anestezijo.
Saloni za nego živali za takšne posege niso usposobljeni. Delujejo v nasprotju s strokovnimi pravili in z načeli dobrobiti živali. To jasno določa tudi Zakon o zaščiti živali (ZZZiv). V nadaljevanju navajamo ključne člene.
4. člen
Mučenje živali je vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, ki povzroči hujšo poškodbo, dolgotrajno trpljenje ali škodo zdravju.
15. člen
Prepovedana so dejanja, kot so zbadanje, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali. Prepovedani so tudi udarjanje, potapljanje, dušenje in druge oblike nasilja, če ne gre za strokovne posege.
19. člen
Pri bolečih posegih je obvezna anestezija. Če lokalna anestezija ne zadostuje, je potrebna splošna anestezija. Izvajanje bolečih posegov brez anestezije velja za mučenje živali.
Edine ustrezno usposobljene ustanove so veterinarske ustanove. Tam lahko poseg opravi le veterinar. Med posegom se stanje živali ves čas spremlja. Zapisnik vodi anestezist. Stomatološki poseg je zato kompleksen in zahteva izkušen tim. Žival je celoten čas pod splošno anestezijo.
Na sliki lahko vidimo RTG zoba pri domači mački. Krona je na prvi pogled delovala v dobrem stanju. Šele po uporabi zobnega RTG smo ugotovili, da gre za resorpcijo korenine. Na desni strani vidimo primer zdrave korenine.
Na sliki vidimo primer na videz manjkajočega zoba pri domači mački, krona je bila odlomljena. Šele po uporabi zobnega RTG smo ugotovili, da je korenina manjkajočega zoba še zmeraj prisotna.
Katera vprašanja naj lastnik postavi veterinarju pred stomatološkim posegom?
-
Ali bo opravljen zobni RTG pred puljenjem?
-
Ali bo po puljenju z zobnim RTG preverjeno, ali so korenine popolnoma odstranjene?
-
Ali je poseg izveden po sodobnih strokovnih smernicah?
Menite, da ima vaša žival težave z zobmi?
Če opazite slab zadah, krvaveče dlesni, spremembe pri žvečenju ali zmanjšano veselje do igre, ne odlašajte. Otožnost in razdražljivost sta prav tako lahko znaka bolečine.
V ambulanti Primavet – veterinarska ambulanta Rače opravimo celosten stomatološki pregled. Pregledamo ustno votlino in razložimo svoje ugotovitve. Skupaj načrtujemo naslednje korake.
Pri stomatoloških posegih redno uporabljamo zobni RTG. Tako zagotovimo diagnostiko in zdravljenje po najnovejših standardih. Lastnikom nudimo jasna pojasnila o stanju v ustih njihove živali. Ekstrakcije »na pamet« sodijo v preteklost in niso več v skladu z veterinarsko stroko.
Avtor članka: Primož Šušterič, dr. vet. med.
Primavet – veterinarska ambulanta Rače
Ptujska cesta 38, 2327 Rače
facebook Facebook: Veterinarska ambulanta Primavet
instagram Instagram: primavet_vet_ambulanta
