Pes premika meje pri otrocih z motnjami v razvoju

Irma Golob pri svojem delu
Vpliv psa na razvoj otroka je neverjeten tudi pri otrocih in mladostnikih z motnjami v razvoju.

To najbolje ve Irma Golob, učiteljica v oddelku posebnega izobraževanja v centru Cirius, poleg tega pa tudi aktivna članica Ambasadorjev nasmeha. Že osmo leto vsako sredo na delo prihaja v družbi svojega terapevtskega psa 10-letnega borderskega ovčarja Alvina.

Irma je orala ledino na področju rednega vključevanja psov v šolo. To si je močno želela in Alvin se je s svojim prijaznim značajem zdel primeren za to delo. Na srečo je bil posluh ravnateljice za njeno pobudo velik in je Alvinu na široko odprla vrata. S tem pa močno popestrila teden učencem, ki se domov vračajo samo za vikende. Cilj, ki si ga je zadala pri svojem delu, je ustvariti prijetno okolje in vanj prenesti vse tiste ugodnosti, ki jih sicer pes svojim ljudem prinaša v domačem okolje.

»Moji učenci so odrinjeni na rob, zelo malo zmorejo sami in želela sem ustvariti prijetno vzdušje, hkrati pa jih spodbuditi k čim večji aktivnosti, tako motorični kot kognitivni,« pravi. Skupaj z Alvinom jima vse to uspeva. Kot pravi, je Alvin neutruden v tem, da pozdravlja ljudi in stalno išče stik. Tako vedno znova prihaja do otrok v njenem oddelku, jih pozdravlja, nosi žogice, jih opazi, se na njih obrača in jih vabi k igri.

»Alvin ne vidi, da njim kaj manjka. Te otroke vidi kot celoto, tako popolne, kot so. In to je velika prednost. Hkrati pa so moji učenci stalno odvisni od nekoga drugega, vedno se nam morajo podrejati. Zdaj pa lahko oni nekaj naročijo nekomu drugemu in nekateri prvič v življenju dobijo občutek koristnosti. Kdo njih še uboga? Alvin jim zares krepi samozavest. Vidi me, spoštuje me, ceni me, rad me ima. In jaz zmorem!« navdušeno pripoveduje Irma. Hkrati otroci ob pasji družbi razvijajo socialne veščine, saj za Alvina skrbijo, morajo se obnašati tako, da mu bo prijetno. Ker pa gre vendarle za šolo, Irma psa aktivno vključuje v učenje. In kot pravi, je Alvin najboljši motivator in veliko učencev zmore kaj, česar do tedaj še ni. Naj gre za kakšen zanje izjemno težak gib ali pa za napredek v komunikaciji.

Alvin je v Irminem oddelku postal tako močan element in motivator, da ga Irma Golob vključuje v učenje tudi takrat, ko ga ni z njimi. Gledajo fotografije, se učijo barv, rešujejo učne liste, ustvarjajo knjige o njihovem delu z Alvinom, pojejo pesmi in podobno. S psom gre vse lažje.

Špela Šimenc