10 pasem psov, ki izvirajo z otokov – ste vedeli, da je med njimi tudi labradorec?

Nekatere so vzredili za pomoč ribičem, druge lovcem ali pastirjem, tretje pa so postale cenjeni spremljevalci plemstva. Prav življenje na otokih je pogosto prispevalo k temu, da so njihove značilnosti ostale izrazite in prepoznavne še danes.

Zbrali smo nekaj prepoznavnih pasem psov, ki izvirajo z otokov – pa mnogi tega danes ne vedo.

1. Labradorec – Nova Fundlandija

Čeprav ime namiguje na polotok Labrador, sodobni labradorec izvira iz psa sv. Janeza (St. John’s dog), ki se je razvil na otoku Nova Fundlandija. Tam je pomagal ribičem vleči mreže, prinašati vrvi in pobirati ter prinašati ribe, ki so ušle iz mrež. Britanski plemiči so te pse v 19. stoletju odpeljali v Anglijo, kjer se je razvila današnja pasma. Britanski Kinološki klub navaja, da sta vodoodporna dlaka in znameniti »vidrin rep« neposredni dediščini njegovega otoškega izvora.

2. Novofundlandec – Nova Fundlandija

Tudi novofundlandec izvira z istega kanadskega otoka. Zaradi svoje velikosti, moči in odličnih plavalnih sposobnosti je postal nepogrešljiv pomočnik ribičev, pozneje pa tudi reševalec ljudi iz vode.

Ameriški kinološki klub (AKC) poudarja, da ima pasma gosto dvojno dlako, plavalno kožico med prsti in izjemen reševalni nagon, zaradi katerega jo še danes uporabljajo pri vodnem reševanju.

3. Maltežan – Malta

Maltežan velja za eno najstarejših družnih pasem na svetu. Njegova zgodovina je tesno povezana z Malto, pomembnim trgovskim središčem Sredozemlja. O podobnih psih so pisali že Aristotel in drugi antični avtorji. Čeprav ga danes povezujemo predvsem z družbo in razstavami, zgodovinarji menijo, da so majhni psi v sredozemskih pristaniščih pomagali tudi pri zatiranju glodavcev na ladjah in v skladiščih.

4. Havanec – Kuba

Predniki pasme so na otok najverjetneje prispeli z evropskimi trgovci, tam pa se je skozi stoletja razvila današnja pasma. Po podatkih FCI je bil priljubljen predvsem med kubanskim plemstvom. V 20. stoletju je skoraj izginil, pasmo pa so ohranili predvsem izseljenci, ki so svoje pse odpeljali v Združene države Amerike.

5. Skye terier – otok Skye

Skye terier je ime dobil po škotskem otoku, kjer so ga vzredili za lov na lisice, jazbece in vidre med skalami ter v ozkih rovih. Njegovo dolgo telo, kratke noge in gosta dlaka niso naključje, ampak prilagoditve zahtevnemu terenu ter vetrovnemu podnebju škotskih otokov.

6. Coton de Tuléar – Madagaskar

Coton de Tuléar izvira z Madagaskarja in ime nosi po pristaniškem mestu Tuléar (danes Toliara). Zaradi izjemno mehke bele dlake, podobne bombažu, je dobil ime coton, kar v francoščini pomeni bombaž. Po navedbah FCI je bil dolga stoletja spremljevalec malgaškega plemstva in velja za nacionalnega psa Madagaskarja.

7. Ibiški hrt – Ibiza

Ibiški hrt oziroma Podenco Ibicenco izvira z Balearskega otoka Ibiza. Tam so ga uporabljali predvsem za lov na kunce, pri katerem se ni zanašal le na voh, temveč tudi na izjemno dober vid in sluh. Njegova vitka postava, dolge noge in sposobnost visokih skokov so odlično prilagojene skalnatemu sredozemskemu otoškemu okolju.

8. Kanarski pes – Kanarski otoki

Presa Canario izvira z otokov Tenerife in Gran Canaria. Razvit je bil kot močan delovni pes za varovanje posesti in pomoč pri delu z govedom. FCI navaja, da je pasma nastala z razvojem lokalnih psov in večjih molosov, ki so jih na Kanarske otoke prinesli evropski naseljenci.

9. Norveški lundehund – otok Værøy

Norveški lundehund je ena najbolj nenavadnih pasem na svetu. Razvil se je na odročnem otoku Værøy severno od arktičnega kroga, kjer je lovil njorke na strmih pečinah. Poseben je zaradi šestih prstov na vsaki tački, izjemno gibljivega vratu in ramen ter sposobnosti, da zapre sluhovod in tako zaščiti ušesa med plezanjem po ozkih skalnih razpokah.

10. Šetlandski ovčar – Šetlandski otoki

Šetlandski ovčar izvira s Šetlandskih otokov severno od Škotske. Zaradi skromnih razmer in omejenih virov so tam skozi stoletja razvili manjše, varčne in izredno vzdržljive domače živali – med njimi tudi ovčarskega psa.

Britanski Kinološki klub poudarja, da je bil vzrejen za pašo ovac in ponijev na vetrovnih pašnikih, kjer je moral delati samostojno, biti hiter in zelo učljiv.