Nemški ovčar

Čeravno se je slovenska kinologija čisto v začetkih kinologije v srednji Evropi polegla pri lovcih, s ptičarji in goniči, jo je v prvem obdobju in tudi še dolgo potem, vse do danes, najbolj zaznamoval nemški ovčar.

Dolga desetletja mu ni mogla konkurirati nobena druga pasma, pa tudi še danes je na vrhu vseh lestvic, čeprav se je že marsikaj spremenilo in na svetu skoraj ni pasme, ki ne bi bila zastopana tudi na pri nas. Bolj realen postaja pogled na nemškega ovčarja kot nekoč, ko je marsikje veljal za statusni simbol. Zlasti delovna linija je v rokah pravih ljubiteljev in poznavalcev pasme, razstavna pa tudi še vedno koraka z visoko dvignjeno zastavo.

Bolj realen postaja pogled na nemškega ovčarja kot nekoč, ko je marsikje veljal za statusni simbol.

Zlasti razstavni različici, ki jo je ta čas že mogoče tako rekoč na daleč ločiti od manj številne delovne, se je zgodilo, da se je število legel in mladičev skoraj prepolovilo. To je podatek, ki kaže, da je pasma na dobri poti »ozdravljenja«, nove krepitve, manj je komercialna kot svojčas.

Z delovno linijo pa se nemški ovčar spet uspešno kosa s sorodnimi pasmami, predvsem z belgijskimi in nizozemskim ovčarjem. Te pasme so ga prehitele pri oboroženih silah in policijah številnih držav v obdobju, ko je razstavni lepotec postajal pretežak in premalo okreten za vse bolj zahtevno delo pri vojskah in policijah. Ker gre za izrazito delovno pasmo, je bil nemški ovčar vedno zelo odvisen od policij in vojsk, ki pa jih razstavna prihodnost pasme res ni prav nič zanimala.

”Pomiritev”. Nemški ovčar. Avtor: Dean Mortimer.

Po drugi vojni vse na novo

Precej let je minilo, da so v državah, ki so bile zmagovalke v drugi svetovni vojni, sprejeli nemškega ovčarja za »svojega psa«. Ko se je proti koncu petdesetih let to vendarle zgodilo, je nemški pes na mah postal najbolj priljubljena pasma na svetu. Največ jih je v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Franciji, Južni Afriki in Avstraliji, veliko pa v vseh evropskih državah. Ni je celine, kjer ne bi cenili nemškega ovčarja.

Nemškemu ovčarju so kasneje našli še druge zaposlitve. Postal je pomočnik invalidom, imajo ga za enega izmed najbolj zanesljivih lavincev, dela kot reševalec izpod ruševin, filmski producenti pa ga hvalijo kot najbolj hvaležnega sodelavca na štirih nogah. Športniki iz kinoloških vrst so prav v nemškem ovčarju našli doslej še vedno daleč najbolj uspešnega partnerja za svoje uveljavljanje v policijsko-vojaških kinoloških disciplinah (sledenje, poslušnost, obramba), pa tudi v agilityju se je zelo izkazal.

Mnenje poznavalke: Nina Štefan (psarna Howiland)

 

  • Zakaj nemški ovčar?

Nemškega ovčarja sem si želela, odkar pomnim. Že v zgodnjih otroških letih se mi je ob omembi besede ”pes” v glavi vedno naslikala podoba nemškega vočarja. Ko je prišel čas za to, sem dobila svojo prvo psičko in ni mi žal. Pravzaprav bi se težko odločila za kakšno drugo pasmo. Nemški ovčar je ena od najbolj pametnih in vsestransko uporabnih pasem. Uporabljajo jih v policiji, v vojski, kot psa vodnika, pastirskega psa, z njimi tekmujejo v različnih pasjih športih. Ob pravilni vzgoji pa je to tudi čudovit družinski pes, ki se odlično razume z otroki in drugimi živalmi.

  • Odlike in slabosti?

Njegova največja odlika je po mojem mnenju njegova vsestranskost in potrpežljivost. Takoj za tem pa značaj, predvsem navezanost na človeka. Ponavadi si izbere enega vodjo, za katerega bi naredil vse. Je zelo zvest in morda tudi malce ljubosumen, kadar se ”njegov človek” ukvarja z drugim psom. Nesrečen je tudi, če mu ne posvečamo dovolj pozornosit.

  • Vedenjske lastnosti?

Na njegove vedenjske značilnosti vpliva veliko dejavnikov, kot je na primer genetska zasnova, kasneje pa vpliv človeka. Najprej vzreditelja in kasneje okolja, v katerem živi. Ob pravilni vzgoji je pes, ki se odlično razume z otroki. Svojo družino bo želel zaščititi v vsaki situaciji. Je odličen čuvaj. Ko nekoga dovolj spozna, ga ne bo pozabil in mu bo zaupal, če si bo seveda to zaslužil. Med igro z drugim psom rad pokaže, da je ‘glavni’ in priporočam, da ga že kot mladiča naučimo odnosa do drugih psov. Če imamo doma tudi druge živali, jih bo sprejel kot del svoje družine.

  • ”Lahka” ali zahtevna pasma?

S pravilnim pristopom in z dovolj discipline lahko nemškega ovčarja štejemo med nezahtevne pasme, saj zelo rad ugaja svojemu lastniku. Predvsem pa bo za dobro nagrado hitro razumel, kaj želimo od njega. Moramo pa vsekakor pravilno pristopiti, si vzeti dovolj časa, da ga bomo spoznali in razumeli. Le tako bo vzgoja (in šolanje) v zabavo tako nam kot psu.

  • Kakšne potrebe ima?

Je delovna pasma, ni pes, ki bi cele dneve poležaval in gledal v zrak. Še kadar se nam zdi, da spi, je v stalni preži in pripravljenosti, če bo morda treba na kaj reagirati. Mora biti psihično in fizično zaposlen, zato je vsaj en daljši sprehod na dan nekaj samoumevnega. Načeloma lahko živijo kjerkoli – na vrtu, v pesjaku, hiši, stanovanju. Dokler mu bomo nudili dovolj fizičnih in psihičnih aktivnosti, se bo dobro počutil v vsakem okolju.

  • Negovanje kožuha?

Nega kožuha je preprosta, dokler ne pride do obdobja, ko menjava dlako. Takrat ga je treba česati vsak dan, saj izpada res veliko dlake. Kopanja skoraj ne potrebuje.

  • Dedne hibe in bolezni?

Nemškemu ovčarju ponavadi pripisujejo nagnjenost h kolčni in komolčni displaziji. Ni pa pri njih nič bolj pogosta kot pri drugih večjih pasmah. Pomembna informacija pa je, da je za pridobitev vzrejnega dovoljenja obvezno slikanje kolčnih in komolčnih sklepov. Psi z displazijo so izločeni iz vzreje. Zato je še toliko bolj pomembno, da si omislimo nemškega ovčarja iz nadzorovane vzreje.

Tone Hočevar