Nagrajevanje v pasjem svetu – kako učinkovito je?

Med številnimi dejavniki, ki vplivajo na učenje novega vedenja psa, ima nagrajevanje in uporaba nagrad zelo pomembno vlogo.

Učenje poteka hitreje in je bolj zanesljivo, če vemo, kakšne vrste nagrad lahko pri tem uporabljamo, kdaj, koliko in na kakšen način. Vse to zelo podrobno razlagajo teorije učenja, v praksi pa nam koristi že, če upoštevamo nekaj osnovnih priporočil za nagrajevanje:

  • Zelo koristno je, da pri učenju novih vedenj uporabljamo nagrade, ki imajo za psa različno vrednost. O vrednosti nagrade vedno odloča pes, ne skrbnik. Če ga nagrajujemo s priboljški, moramo izbrati take, ki so mu zares všeč in jih razdelimo jih v tri kategorije: dobre, boljše in izjemno dobre.
  • Vedeti moramo tudi, da je vrednost nagrade vselej povezana s trenutno situacijo. Težje, ko so okoliščine, v katerih učimo psa, močnejša, privlačnejša oz. okusnejša mora biti nagrada.
  • Med učenjem pes nagrade vselej primerja s tistimi, ki jih je sicer navajen. Če ga vsakokrat nagrajujemo z zelo okusnimi priboljški, si ne bo zato prizadeval nič bolj, kot, če bi namesto tega uporabljali nekoliko manj okusne. Kadar pa pes pričakuje določeno nagrado, dobi pa nekaj drugega, se to odrazi v njegovem vedenju.
  • Kadar pri učenju običajno uporabljamo manj okusne priboljške, se bo za okusnejše kuža pripravljen bolj potruditi. Denimo, če prihod nenadoma nagradimo s slastnejšim priboljškom kot običajno, bo pes naslednjič zato pritekel k nam hitreje in siloviteje. Torej, če je nepričakovana nagrada boljša od pričakovane, se bo naslednjič še bolj trudil. Hitreje bo pritekel tudi še v naslednjem poskusu, saj je okusnejša nagrada njegovo motivacijo začasno zvišala.
  • Če pa je pes sicer navajen na zelo okusne priboljške, nenadoma pa dobi manj okusnega, bo zato naslednjič pritekel počasneje in z mnogo manj navdušenja. Če je nagrada slabša od pričakovane, bo tudi odziv psa slabši. Počasneje bo pritekel tudi še v naslednjem poskusu, saj je nagrada, ki je bila slabša od tiste, ki jo je pričakoval, njegovo motivacijo začasno znižala.

Učinek take primerjave nagrad pa je prehoden in se običajno odraža le v enem ali dveh poskusih, ki sledita nepričakovani nagradi.

Pri učenju novega vedenja pa poskušamo zares odlično vedenje poudariti z izjemnimi nagradami.

Izjemna nagrada se od običajne lahko razlikuje po kakovosti (namesto običajnih uporabimo najbolj slastne priboljške; namesto božanja se intenzivno poigramo z najljubšo igračo …), ali pa po količini (namesto enega priboljška jih pes dobi celo pest – najbolje enega za drugim).

Na vedenje ima nekoliko večji učinek kakovost (okusnost) nagrade kot količina. Teorija sicer ne trdi, da z izjemno nagrado tudi povečujemo možnost, da se bo izjemno dobro vedenje v prihodnje pogosteje pojavljalo. Zagotovo pa z njo vplivamo na motivacijo psa vsaj pri eni ali dveh naslednjih ponovitvah.

Motivacijo psa lahko zvišamo tudi tako, da mu nagrado pred učenjem pokažemo. Priboljšek lahko poskusi, če pa mu pokažemo najljubšo igračko, natančno ve, kaj ga čaka za nagrado. Pri učenju odpoklica bo zato zares hitro pritekel do nas. Tedaj mu igračko prepustimo in se z njim še sami močno poigramo, kar mu tudi dvigne motivacijo tudi za naslednji odpoklic. Kombinacija okušanja nagrade pred vajo in izjemne nagrade, ki sledi dobremu odzivu, je izjemno učinkovita.

Karmen Zahariaš