Učinkovito učenje odpoklica: od zadaj naprej

Zelo uspešen način učenja prihajanja je od zadaj naprej. Začnemo torej v končnem položaju, ko je pes tik ob nas. Če je treba, ga lahko na začetku pripnemo na povodec.

Najprej vadimo doma, v okolju brez motenj

1. korak/ cilj: ustvarimo povezavo med poveljem in nagrado. Pes je tik ob nas, v roki držimo okusen priboljšek, roko naslonimo ob svojo nogo. Veselo izrečemo (novo) povelje in psu prepustimo priboljšek. Roke ne iztegnemo proti psu, ampak jo obdržimo ob nogi. Ponavljamo dva dni, vsaj 20-krat na dan. Pes bo tako ugotovil, da mu novo povelje prinaša nekaj slastnega.

2. korak/ cilj: dodamo kratko razdaljo. Pes naj bo korak ali dva stran od nas. V roki držimo okusen priboljšek, roka je ves čas naslonjena ob nogo. Veselo izrečemo (novo) povelje, pes pa seže, ali se pomakne do priboljška. Močno ga pohvalimo in mu prepustimo priboljšek. Ponovimo vsaj 20-krat na dan. Naslednja dva dni počasi podaljšujemo razdaljo na 5 korakov.

3. korak/cilj: razdaljo postopoma povečujemo. Pes je v naši bližini. Veselo izrečemo povelje, pes pride k nam po priboljšek. Naslednji priboljšek brez besed vržemo nekaj metrov stran. Počakamo, da ga poje in se obrne proti nam. Takrat izrečemo povelje, počakamo, da pride pes k nam po priboljšek. Ponavljamo in zaključimo, ko se pes najbolj zabava. Vadimo nekaj dni in pri tem podaljšujemo razdaljo.

4. korak/cilj: pes naj ob prihodu sede. Pes je v naši bližini. Veselo izrečemo povelje; ko pride pes k nam, najprej zahtevamo, naj sede, nato ga pohvalimo in mu damo priboljšek. Od zdaj naprej naj se pes ob prihodu useda. Ponavljamo.

5. korak/cilj: pes naj dovoli prijem ovratnice. Veselo izrečemo povelje, pes sede, ko pride k nam. Z roko na kratko primemo ovratnico, jo spustimo, psa pohvalimo in mu damo priboljšek. Ovratnico postopoma držimo vse dlje. Ponavljamo.

6. korak/cilj: pes pride, ko ga nepričakovano pokličemo;

7. korak/cilj: psa pokličemo iz sosednjega prostora;

8. korak/cilj: pes naj dovoli pripenjanje povodca. (Vadimo samo včasih, med drugimi vajami). Veselo izrečemo povelje, pes sede, ko pride k nam. Z roko primemo ovratnico, pripnemo povodec in ga takoj spet odpnemo, psa pohvalimo in mu damo priboljšek. Povodec postopoma odpenjamo vse kasneje, do 5 sekund.

9. korak/cilj: s psom na povodcu naredimo nekaj korakov. (Vadimo samo včasih, med drugimi vajami).

Dodamo motnje v domačem okolju

10. korak/cilj: psa prikličemo mimo nastavljene igračke. Pazimo na položaj in oddaljenost igračke, počasi jo nameščamo vse bliže.

11. korak/cilj: psa prikličemo mimo nastavljene hrane. Pazimo na položaj in oddaljenost hrane, počasi jo nameščamo vse bliže.

12. korak/cilj: vključujemo nove motnje po lastni presoji (odpoklic od raztresenih briketov, od zanimive osebe …).

Spreminjamo okolje, pazimo na morebitne nepričakovane motnje

Vse opisano začnemo zdaj vaditi tudi v novih okoljih brez motenj (vrt, dvorišče, prazen park ….). Na vsaki novi lokaciji začnemo od začetka, zato tam najprej nekajkrat ponovimo povezovanje povelja in priboljška. Postopoma ponovimo vse korake in sproti dodajamo nove motnje. Ko pes že zanesljivo prihaja, lokacijo zamenjamo.

Vse spremembe delamo načrtno in vedno poskrbimo, da lahko psa in okoliščine dobro nadzorujemo. Če je treba, si pri vajah pomagamo z dolgim povodcem. Ne pozabimo v scenarije zunaj doma vključiti tudi drugih psov – seveda previdno in postopoma, ko je pes na to že dovolj pripravljen.

Opisani postopek je le kratek in zgolj okviren predlog učenja odpoklica. Seveda lahko odpoklic učimo tudi na druge načine, vselej pa je koristno, da se držimo osnovnih načel učenja in upoštevamo splošne napotke. Pri učenju odpoklica nam je lahko v veliko pomoč in spodbudo tudi knjiga Pippe Mattinson ‘Uspešen odpoklic’, ki je pred kratkim izšla pri založbi Narava in poleg enostavno razloženih zakonitosti učenja vsebuje tudi zelo podroben načrt učenja te življenjsko pomembne vaje.