Prebivalci kraja so več tednov opažali starejšega psa, ki je vsak dan sedel na istem mostu in zrl proti cesti. Ne glede na promet, vremenske razmere ali hrup okolice se ni premaknil. Sčasoma je postal znan prizor za domačine, ki so ga videvali ob vsakodnevnih poteh.
»Vedno je bil tam. Zjutraj, popoldne, včasih tudi pozno zvečer,« je povedala ena od prebivalk. »Nismo vedeli, ali koga čaka ali preprosto noče oditi.«
Pes ni deloval zapuščen. Bil je miren, negovan in vajen ljudi, vendar se na klice ni odzival. Sprejel je vodo ali hrano, nato pa se je znova usedel na svoje mesto ob ograji. Njegovo vztrajnost so opazili tudi prostovoljci lokalnega zavetišča za živali, ki so se odločili preveriti, za kaj gre.
Po zbiranju informacij so ugotovili, da je pes pripadal starejšemu moškemu, ki so ga pred časom z rešilnim vozilom odpeljali v bolnišnico. »Pes je lastnika spremljal do mostu. Tam je obstal,« je pojasnila prostovoljka. Moški je v bolnišnici umrl, pes pa se ni zavedal, da se njegov skrbnik ne bo več vrnil.
Prostovoljci so psa večkrat poskušali umakniti z mostu, vendar neuspešno. »Ni bil prestrašen ali agresiven. Samo ni želel oditi,« so povedali. Po mnenju strokovnjakov gre pri takšnem vedenju za močno navezanost in odziv na izgubo.
Po postopnem in mirnem pristopu so psa uspeli namestiti v zavetišče, kjer je ostal zadržan, a prijazen do ljudi. »Bil je tih opazovalec, ni iskal pozornosti,« so zapisali zaposleni.
Kmalu ga je opazila družina, ki je iskala starejšega psa. »Ni prvi pritekel k nam, a ko je stopil naprej, smo vedeli da je to to,« je povedal novi skrbnik.
Pes je most zapustil tiho, njegova zgodba pa je med domačini odprla razmislek o zvestobi in odgovorni skrbi za živali. Prostovoljci ob tem poudarjajo, da pravočasno ukrepanje pogosto spremeni usodo živali.
Preberite še ostale srčne pasje zgodbe na naši strani.
