Bela dlaka pri psih sama po sebi še ni razlog za skrb, pravi veterinarska stroka, lahko pa je opozorilo, da ima pes na nekaterih delih telesa manj zaščitnega pigmenta. Ta pa je še kako pomemben dejavnik tveganja.
Bela dlaka je lahko posledica različnih genov
Na prvi pogled se zdi, da so vsi beli psi podobni. V resnici pa je med njimi velika razlika.
Samojed, zahodnovišavski beli terier, beli švicarski ovčar ali dalmatinec imajo belo dlako iz različnih genetskih razlogov. Še pomembnejše pa je, da nimajo vsi enako pigmentirane kože.
Nekateri beli psi imajo črn nos, temne veke in dobro pigmentirano kožo pod gosto dlako. Drugi imajo rožnat nos, svetlejše robove vek ali nepigmentirane dele kože, ki jih sonce veliko lažje poškoduje.
Veterina zato ne ocenjuje tveganja glede na barvo dlake, ampak predvsem glede na količino pigmenta na najbolj izpostavljenih delih telesa.
Pigment je namreč ključna zaščita kože pred UV sevanjem. Kožo pa sicer ščiti tudi dlaka. Kjer pigmenta primanjkuje, UV-žarki lažje poškodujejo celice kože.
Najbolj občutljivi so deli telesa, kjer je dlaka redka ali je sploh ni – predvsem nos, robovi uhljev, veke, trebuh in koža okoli ustnic.
Psi z dobro pigmentirano kožo so zato običajno bolje zaščiteni kot psi z velikimi nepigmentiranimi površinami, tudi če imajo oboji belo dlako.
Odgovor na vprašanje »Ali imajo beli psi res večje tveganje za kožnega raka?« je torej da – vendar ne zaradi bele dlake same.
Veterinarske raziskave kot pomemben dejavnik tveganja navajajo dolgotrajno izpostavljenost UV-žarkom pri psih s slabo pigmentirano kožo. Takšne poškodbe se praviloma ne razvijejo po enem poletju, temveč nastajajo več let.
Tumor »sončenja« pri psih
Eden izmed tumorjev, ki ga povezujejo s kronično izpostavljenostjo soncu, je ploščatocelični karcinom (SCC). Gre za maligni tumor kožnih celic, ki predstavlja približno pet odstotkov vseh kožnih tumorjev pri psih. Najpogosteje se razvije na nosu, robovih uhljev, trebuhu ali drugih delih telesa, ki so slabo poraščeni in pogosto izpostavljeni soncu.
To ne pomeni, da bo za njim zbolel vsak bel pes. Pomeni pa, da morajo biti lastniki psov z nepigmentirano kožo nekoliko bolj pozorni.
Kako prepoznati prve opozorilne znake?
Kožni rak se praviloma razvija počasi. Prvi znaki so lahko drobna ranica na nosu ali uhlju, ki se več tednov ne zaceli, ponavljajoče se kraste, zadebeljena koža, luščenje ali manjša krvavitev brez očitnega razloga.
Takšne spremembe niso nujno rakave, vendar veterinarji svetujejo, da jih lastniki ne opazujejo predolgo. Zgodnje odkrivanje namreč pomembno izboljša možnosti uspešnega zdravljenja.
stock.adobe.com
Kateri psi potrebujejo največ previdnosti in zaščite?
Več pozornosti si zaslužijo predvsem psi z rožnatim ali zelo svetlim nosom, nepigmentiranimi vekami, svetlimi uhlji in drugimi deli kože, kjer je pigmenta malo. Večje tveganje imajo tudi kratkodlaki psi, pri katerih sončni žarki lažje dosežejo kožo.
Nasprotno pa ima lahko pes z gosto belo dlako in dobro pigmentirano kožo precej manjše tveganje, kot bi pričakovali.
V času najmočnejšega sonca naj pes počiva v senci ali v notranjih prostorih, daljše aktivnosti pa je bolje prestaviti v jutranje ali večerne ure.
Pri psih z zelo svetlim nosom ali drugimi občutljivimi deli kože lahko veterinar priporoči tudi zaščitno kremo, namenjeno posebej psom. Človeške kreme niso vedno primerne, saj lahko vsebujejo sestavine, ki ob zaužitju niso varne za živali.
