Za uspešno odpravljanje bolh je treba očistiti tudi notranje okolje

Pri nekaterih zajedavcih, kamor sodijo tudi bolhe, je pomembno, da se za njihovo uspešno odpravljanje lotimo čiščenja zunanjega in notranjega okolja.

Za zunanje okolje običajno poskrbi zima z nizkimi temperaturami, ki ubijejo razvojne oblike zajedavcev. Žal se to letos ni zgodilo, zato praktično doživljamo izbruh teh bolezni.

Kadar razlagamo razvojni krog bolh, običajno povemo, da vsaka odrasla bolha, ki na psih in mačkah živi tri mesece, zalega 50 jajčec dnevno. Ker jajčeca niso pripeta na dlako živali, padajo na tla, kjerkoli se žival giblje.

Razvojne oblike bolh so v našem okolju – v stanovanju, avtu in večino leta tudi v parkih, na zelenicah in sprehajalnih poteh, kjer se dnevno giblje veliko psov. Iz povedanega lahko sami ocenimo, kakšna populacija bolh v našem okolju je.

Razvojne oblike bolh za svoje preživetje ne potrebujejo gostitelja. Gostitelja poiščejo šele, ko se iz ličink razvijejo mlade odrasle bolhe. Pri ugodnih temperaturah se to lahko zgodi že v 12. dneh. Odrasle bolhe se na psih in mačkah trajno naselijo. Na žival skočijo, ko je ta v njihovi bližini. Po prvem obroku krvi samice že postanejo plodne. In razvojni krog se ponovno zavrti.

Učinkovit program odpravljanja bolh (in tudi nekaterih drugih zajedavcev) torej zajema tudi ukrepe v okolju živali. Lotiti se je treba stanovanja, avta, odpravljanje bolh pa mora vključevati tudi vse pse in mačke, s katerimi je bila naša žival v stiku.

Sogovornica,  izr. prof. dr. Tina Kotnik, dr. vet. med. (celoten članek si lahko preberete v aktualni številki revije Moj pes) svetuje, da vse površine v stanovanju in avtu dobro posesamo enkrat tedensko, vsebino sesalca pa sproti neškodljivo odstranimo. Pri tem je treba odmakniti tudi pohištvo, saj ličinke bolh, ki se iz jajčec razvijejo, zaznavajo svetlobo in se skrijejo v temne dele pod pohištvo, če je dvignjeno od tal. Učinkovito lahko, proti plačilu, nalogo opravi tudi služba za izvajanje programa DDD (dezinsekcija, dezinfekcija, deratizacija).

Špela Šimenc v sodelovanju z izr. prof. dr. Tino Kotnik, dr. vet. med.