Klopi se največkrat najdejo, ko so se že dobro napili

S prvimi sončnimi žarki pokukajo na plano tudi klopi, ki se prebudijo že v marcu in so v pomladnem času najbolj aktivni do junija.

Klopi lahko zagrenijo življenje nam in našim ljubljencem. Na klopno-prenosljive bolezni se lahko pripravimo tako, da se o njih informiramo in da psa seveda primerno preventivno zaščitimo.

Klopi so, poleg pršic, najmanjši pajkovci. Klop ima več faz razvoja, njegov življenjski cikel traja od dve do tri leta. Iz jajčeca se najprej razvije larva s tremi pari nog, nato se preobrazi v nimfo, ki ima štiri pare nog, ta pa se preobrazi v odraslega klopa. Pred vsako preobrazbo klop potrebuje krvni obtok, kar pomeni, da v svojem življenjskem ciklu potrebuje vsaj tri različne gostitelje. Pri tem je možno, da se okuži in prenese patogene mikroorganizme na naslednje gostitelje.

Klopi so prenašalci številnih patogenih mikroorganizmov: borelij, babezij, erlihij in virusa klopnega meningoencefalitisa.

Njihova aktivnost je odvisna od zunanje temperature. Kadar je ta nižja od 5–7 ºC, klopi mirujejo. V našem okolju so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni.

Če je poletje zelo vroče, njihova aktivnost v tem času preneha.

Tako kot pri človeku je tudi pri psih pogostost klopno-prenosljivih bolezni v porastu. Na to vplivajo predvsem globalne podnebne spremembe in večja populacija psov.

Ustrezna in pravočasna zaščita je pomembna

Klopom se ne ljudje in ne psi ne moremo popolnoma izogniti, veliko pa lahko naredimo s preventivo in na ta način zmanjšamo možnosti za klopno-prenosljive bolezni.

Pomembno je, da psa zaščitimo pravočasno. Na trgu je precej različnih zaščitnih sredstev, v obliki žvečljivih tablet, ampul ovratnic, pršil … O tem, katero sredstvo je za psa najbolj primerno, se je dobro posvetovati z izbranim veterinarjem. Najboljša sredstva so tista, ki delujejo hkrati repelentno (odganjajo klope) in akaricidno (klope ubijejo).

Treba je vedeti, da so nekatere sredstva (permetrini), ki se uporabljajo za preventivo proti zunanjim zajedavcem pri psih, strupena za mačke. Zato je nujno dobro prebrati navodila proizvajalca in se jih držati. Dodatno pa lahko psa pred odhodom v naravo zaščitimo z repelentom, tudi doma pripravljeni, saj naravni repelenti učinkujejo.

Največ klopov se najde, ko so se že dobro napili

Drugi preventivni korak je ta, da, če najdemo pri psu prisesanega klopa, ga čim prej varno odstranimo. Če prisesanega klopa odstranimo v roku 24 ur, je verjetnost okužbe močno zmanjšana. Klopa je velikokrat težko videti zaradi odlakanosti psa, zato največ klopov najdemo takrat, ko se že napijejo. Psa po vsakem sprehodu temeljito pregledamo – pod pazduhami, po glavi in vratu, ne pozabimo področja med prsti. Če klopa najdemo, ga je najbolje odstraniti s pinceto. Primemo čim bolj ob koži, kot da bi ga zagrabili za vrat, in zavrtimo. Mesto ugriza je priporočljivo razkužiti. Če glava klopa ostane v koži, se običajno predel zagnoji in telo samo izloči glavo. Če vas skrbi, pa se za pomoč oglasite pri svojem veterinarju.

V Sloveniji najdemo tri vrste klopov

V Sloveniji najdemo tri vrste klopov, ki so pri psu odgovorni za prenos bolezni. Prvi je navadni gozdni klop. Ta vrsta obsega okrog 87 % populacije vseh klopov. Najdemo jih na vlažnih mestih mešanih gozdov, posebno na nizkem rastlinju ob gozdnih obronkih in travnikih. Na pse prenašajo granulocitno anaplazmozo, boreliozo in klopni meningoencefalitis.

Druga vrsta klopa se imenuje severni ornamentirani klop. Ta je najbolj prisoten v severovzhodni Sloveniji, v območjih preko Mure, je pa prenašalec babezioze psov.

Tretja vrsta klopa, ki ga imenujemo pasji klop, pa ima najraje suha in vroča področja. Ta prenaša monocitno erlihiozo, ki je razširjena na Hrvaškem in v Italiji, pri nas pa laboratorijsko še ni bila dokazana.

Piše: Radovan Zajc, dr. vet. med