V zadnjem času se je preko spleta razširilo nekaj novic o primerih nasilja nad psi. O nasilju nad šibkejšimi ljudmi, kot so otroci in ženske, se sicer pogosto ozavešča. Nasilje nad psi pa vedno ostaja nekako bolj prikrito. Kar gre seveda pripisati dejstvu, da psi ne morejo govoriti in lahko samo tiho trpijo udarce in brce njihovih lastnikov.
Velik dejavnik k zatiskanju oči in ušes, pa nedvomno ostaja tudi vsesplošno prepričanje bližnjih ljudi, da se jih ravnanje sosedov, prijateljev ali celo svojcev, ne tiče.
Pes, ki doživlja kazen za svoja dejanja, bo sčasoma razvil vrsto drugih negativnih dejanj. Predvsem pa tak pes izjemno trpi, ne le fizično v obliki bolečine, temveč tudi psihično. Oseba, ki mu pomeni vse na tem svetu, mu povzroča bolečino.
Za vsakršno nasilje moramo imeti ničelno toleranco
Za vsakršno nasilje, nad otroci, ženskami ali psi moramo imeti ničelno toleranco! Kar pomeni, da moramo, kadar takšno nasilje zaznamo vedno ukrepati! V primeru nasilja nad psi pokličemo policijo ali center za obveščanje 112. Kjer bodo ustrezno ukrepali. Četudi storilca v tistem trenutku ne bo mogoče ovaditi, bo za dejanjem ostal vsaj zapisnik. Ob naslednji prijavi, bo morda ravno ta zapisnik, v pomoč pri preprečevanju nadaljevanja nasilnih dejanj.
V primeru nasilja nad psi pokličemo policijo ali center za obveščanje 112.
Tudi določene vzgojne metode so nasilje
Nasilje nad psi se vsakodnevno dogaja tudi v drugih oblikah, ki so prikrite z t.i. “prevzgojnimi” metodami. Pri tem imamo v mislih seveda averzivne metode, ki vključujejo uporabo opreme kot so zatezne in bodeče ovratnice ter e-ovratnice. Njihov namen je preko bolečine psu sporočati, kdaj stori nezaželeno vedenje. Njihova uporaba temelji torej na principu kaznovanja. Le- to se ni še nikoli pri nobenem živem bitju, izkazalo za produktivno. Ravno nasprotno, psu povzroča stisko, nam pa vrsto drugih nezaželenih vedenj v prihodnosti.
Naša moč pri vzgoji psa naj bo znanje! Psi so zelo enostavni za razumeti, le mi se moramo naučiti njihove komunikacije.
