Opisi pasem Pasme

Šetlandski ovčar – majhen pes z velikim srcem

Šetlandski ovčar, ljubkovalno mu rečejo tudi Šelti, je pasma, ki s svojo eleganco, nežnostjo in izjemno inteligenco vedno znova očara ljubitelje živali.

Čeprav na prvi pogled deluje kot pomanjšana različica škotskega ovčarja, je šetlandski ovčar povsem samostojna in zelo posebna pasma.

Odrasel šetlandski ovčar (FCI – ovčarski psi – standard 88) tehta od 5 do 12 kg.

Idealna višina za samca je 37 cm, za psico 35,5 cm (odstopanje preko ali pod višino 2,5 cm). Zanj je značilna gosta dvojna dlaka – mehka podlanka, dolga ravna zgornja dlaka; v barvnih odtenkih soboljeva, trikolor, blue merle, bi blue, bi black.

Njegova življenjska doba je od 12 do 15 let, na veselje lastnikov pogosto tudi več.

Šelti obožuje gibanje in bližino človeka, a želi tudi svoj mir

Natalija Tomažič, vzrediteljica šetlandskih ovčarjev pove, da pasma potrebuje ljubečega, doslednega, umirjenega in hkrati aktivnega lastnika, ki ji nudi uro do dve gibanja dnevno ter tudi mentalno zaposlitev – triki, delo z nosom in interaktivne igrače.

Zaradi svoje inteligence, učljivosti in izjemne motivacije, ni presenetljivo, da se lahko šetlandski ovčar odlično izrazi v različnih kinoloških disciplinah. Med najbolj priljubljene discipline, v katerih blesti, sodijo: poslušnost (Obedience), Rally Obedience (Rally-O), Agility, terapevtski par, pastirske preizkušnje, triki in dog dancing (ples s psom).

Doda še, da poleg aktivnosti šelti potrebuje tudi redno nego – krtačenje (vsaj 2–3x tedensko), pogosteje pa ob menjavi dlake. Všeč mu je tudi bližina človeka in crkljanje, vendar želi in ceni tudi svoj mir.

Pravilna prehrana je ključ do dolgega in zdravega življenja

Šetlandski ovčar poje približno 100–200 g na dan, odvisno od starosti, aktivnosti in teže. Po besedah vzrediteljice naj bodo to kakovostni briketi, hladno stiskana hrana – peleti, ali BARF – surova prehrana, primerna za občutljive pse. Pasma je namreč lahko občutljiva na določene beljakovine ali aditive, zato je treba redno opazovati kožo in spremljati prebavo. Predlaga še, da svojemu šetlandskemu ovčarju ponudite zdrave in funkcionalne priboljške, ki so dobri za zobe, dlako in sklepe.

Zdravje in dedne bolezni

Šetlandski ovčar velja za zdravo pasmo, a vseeno omenimo nekaj bolezni, ki se lahko pojavijo. Tipična dedna bolezen ovčarja je CEA (Collie Eye Anomaly) – dedna očesna bolezen, ter mutacija gena MDR1, ki se kaže kot občutljivost na ivermektin, ki se akumulira v možganih. Redkeje se pri tej pasmi lahko pojavijo tudi dermatomiozitis (avtoimuna bolezen kože in mišic, ki jo povzroča kombinacija okoljskih in genetskih dejavnikov); displazija kolkov (prvi znaki se opazijo pri odraslem psu); luksacija patele (pogačica ni več na mestu med kostema); Von Willebrandov sindrom (težave s strjevanjem krvi); epilepsija in hipotiroidizem (premalo ščitničnih hormonov).

Na tem mestu vzrediteljica priporoča, da pred nakupom psa vedno preverite zdravstvene teste staršev.

Pogosto izbere “svojega človeka”

Šetlandski ovčar je znan po svoji empatiji – pogosto začuti človekovo razpoloženje in se nanj odziva. »Ima izjemno sposobnost učenja in močno potrebo po pripadnosti. Nekateri so pravi mojstri opozarjanja: ob prihodu poštarja ali spremembah v okolici bodo zagotovo opozorili,« pojasni njihova vzrediteljica. Doda pa še, da si šelti pogosto izbere “svojega človeka”, ki mu sledi kot senca in z njim zgradi posebno vez, polno zaupanja in razumevanja.

Sicer pa je tudi do otrok zelo potrpežljiv in nežen, še posebej z mirnimi, spoštljivimi otroki. Do drugih ljudi (tujcev) je zadržan, a nikoli agresiven.

Šetlandski ovčar uživa tudi v družbi drugih psov, če so mu ti predstavljeni na prijeten način. Z mačkami se odlično razume, zlasti če se z njimi sreča že kot mladič. Pravzaprav lahko skupaj tvorijo prav zabavno »čredo«.

Zgodnja socializacija je pomembna

Vzgoja šeltija je zaradi njegove učljivosti užitek, pravi vzrediteljica, vendar zahteva mirnost, doslednost, veliko pozitivne motivacije in nobenega grobega ravnanja: »Šolanje naj bo igra in skupno odkrivanje sveta. Priporočljivo je obiskovanje pasjih uric ali šole za mladiče, kjer se nov družinski član uči osnov in dobrih navad v družbi drugih psov, ljudi, prometa in najrazličnejših zvokov.«

Zakaj izbrati šeltija in za koga ni primeren?

Če si želite psa, ki je nežen, ljubeč, vodljiv, inteligenten, eleganten, družaben, a zvest le eni družini in vedno pripravljen na akcijo ali crkljanje, potem je šetlandski ovčar primeren pes za vas.

Sogovornica za konec še opozori, da pasma ni za vsakogar, saj zahteva prisotnost, čas in duhovno povezanost. »A tistim, ki ga sprejmejo z odprtim srcem, bo vračal z neprecenljivo predanostjo in neskončno zvestobo.«

error: Kopiranje teksta ni mogoče.