Društva za zaščito živali v Sloveniji že leta opozarjajo na enak problem: število živali v stiski narašča, medtem ko se finančna in sistemska podpora ne povečuje. Delo, ki ga opravljajo, je pogosto nevidno – dokler ne pride do točke, ko ga brez pomoči javnosti ne morejo več nadaljevati.
To potrjuje tudi Obalno zatočišče oz. Obalno društvo proti mučenju živali (ODPMŽ), ki na Obali deluje že več kot 30 let.
Delo, ki nima urnika
Kot poudarjajo v društvu, njihovo delo ni projekt ali kampanja, temveč stalno odzivanje na razmere na terenu:
“Naše delo ni projekt. Ni kampanja. In nima delovnega časa. Je odzivanje na realnost, ki obstaja vsak dan.”
Skrbijo predvsem za prostoživeče mačke:
- urejajo hranilišča
- organizirajo sterilizacije in kastracije
- zagotavljajo veterinarsko pomoč
Vedno več primerov, vedno več stiske
Društva opozarjajo, da se razmere zaostrujejo. Na terenu se srečujejo z zapuščenimi živalmi, bolnimi in poškodovanimi pa tudi s skrbniki, ki si oskrbe ne morejo več privoščiti.
“Vse pogosteje pomagamo tudi skrbnikom, ki si zaradi naraščajočih stroškov ne morejo več privoščiti osnovne oskrbe za svoje živali.”
Poleg neposredne pomoči se odzivajo tudi na prijave mučenja živali.
Delo na terenu, ki ga sistem ne pokrije
Poleg oskrbe živali društva organizirajo prevoze, iščejo začasne in stalne domove, povezujejo ljudi, izvajajo ozaveščanje.
“Na teren gremo, ko je treba. Ne glede na uro, vreme ali razmere,« poudarjajo v Obalnem zatočišču.
Gre za delo, ki ga opravljajo prostovoljno, pogosto brez stabilnega financiranja. Največji problem ostajajo stroški: veterinarske storitve, hrana, pa tudi prevozi, vsi ti namreč naraščajo.
“Za nami je več kot 30 let dela. In danes smo na točki, ko prvič ne vemo, kako naprej,« so zapisali v društvu.
Vsaka donacija lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo živali
Delovanje društev je v veliki meri odvisno od donacij, in prostovoljcev. “Vsaka donacija pomeni konkretno pomoč za živali. Večkrat je to razlika med življenjem in smrtjo,« poudarja Obalno društvo.
Njihov primer ni osamljen. Podobne težave imajo tudi druga društva po Sloveniji.
