Poletje je čas dopustov, žal pa tudi čas, ko družbena omrežja preplavijo fotografije zapuščenih mačjih mladičev z jadranske obale.
Na Facebooku se skoraj vsak dan pojavljajo prošnje za pomoč, iskanje začasnih domov in prevozov v Slovenijo. Nekateri ljubitelji živali celo priznavajo, da zaradi takšnih prizorov sploh ne želijo več na dopust, saj jim je zaradi muckov preveč hudo. Nekateri imajo po nekaj letih po osem in več takšnih »morskih spominkov«.
Ob takšnih zgodbah se poraja vprašanje: kako lahko najbolje pomagamo, kaj storiti v takih primerih?
Če se odrasla mačka pojavi pred apartmajem, šotorom ali vilo, glasno mijavka in se pusti božati, to še ne pomeni, da nima doma. Mačke pogosto obiskujejo več ljudi, ki jih hranijo, in si tako ustvarijo več “naslovov”, kjer dobijo obrok. Zato je prvi korak vedno pogovor z domačini ali lastnikom apartmaja. Morda mačko vsi v kraju dobro poznajo in zanjo redno skrbijo.
Povsem drugače je pri mačjih mladičih, posebej če so zelo slabotni, poškodovani, dehidrirani ali več ur povsem sami brez mame. Takrat je treba ukrepati hitro.
Najprej voda, senca in veterinar
Če je mucek očitno v stiski, mu najprej zagotovite senco in svežo vodo. Če je poškodovan ali zelo majhen, ga čim prej odpeljite do najbližjega veterinarja.
Šele nato začnite iskati pomoč lokalnih prostovoljcev ali društev. Ta najbolje poznajo razmere na terenu, vedo, kje so kolonije, kdo skrbi zanje in ali obstaja možnost začasne namestitve.
Kaj svetujejo lokalna društva?
Na otoku Hvar denimo društvo Eco Hvar turistom svetuje, naj najprej preverijo, ali je mačka res brez lastnika, nato zagotovijo osnovno pomoč in se povežejo z lokalnimi prostovoljci. Če želijo pomagati dolgoročno, pa priporočajo predvsem podporo programom sterilizacije in oskrbe lokalnih kolonij.
Odpeljati domov? Včasih da, velikokrat pa ne
Marsikdo ob pogledu na zapuščenega mladiča pomisli, da je edina rešitev, da ga odpelje s seboj domov.
V nekaterih primerih je to res najboljša možnost – predvsem pri sirotah brez mame, hudo poškodovanih ali bolnih mladičih oziroma kadar je njihovo življenje neposredno ogroženo, denimo zaradi bližine ceste ali ker izven sezone za mačke ne skrbi nihče.
A odrasla prostoživeča mačka, ki je vse življenje živela zunaj in dobro pozna svoje okolje, se lahko v majhnem stanovanju zelo težko prilagodi. Prav tako je treba vedeti, da zakonit prehod meje z najdeno mačko ni mogoč čez noč, saj so potrebni veterinarski postopki in dokumentacija.
Dolgoročno največ pomeni sterilizacija
Vsako poletje se zgodba ponavlja: nekdo reši eno leglo, medtem pa se drugje skotijo tri nova. Zato številna društva največ poudarka namenjajo programom ulovi–steriliziraj–vrni (TNR), veterinarski oskrbi in hranjenju kolonij. Prav to dolgoročno najbolj zmanjšuje število zapuščenih mladičev in trpljenje živali. Tudi na Hvaru poudarjajo, da brez sterilizacij težave ni mogoče rešiti, ne glede na to, koliko mačk posamezni turisti odnesejo domov.
Kaj lahko naredite kot turist?
Veliko pomeni že, če:
- najdeno žival odpeljete do veterinarja,
- pokličete lokalno društvo,
- kupite nekaj hrane za kolonijo,
- pomagate poravnati stroške sterilizacije,
- ali po dopustu ostanete v stiku s prostovoljci in jim po svojih zmožnostih pomagate.
Včasih je največja pomoč prav to, da ena kolonija dobi še eno sterilizirano mačko – in zaradi tega naslednje leto na istem mestu ne bo desetih novih mladičev.
Če se na Hrvaško odpravljate z avtomobilom, je koristno, da si že pred odhodom shranite kontakte društev za območje, kamor potujete. Če boste našli poškodovanega ali zapuščenega mucka, boste lahko pomoč poiskali takoj, ne pa šele z objavo na družbenih omrežjih.
Seznam nekaterih društev s hrvaške obale
ISTRA
Street Cats Poreč / Ulične mačke Poreč (FB)
Zbrinjavanje napuštenih i ozlijeđenih životinja Poreč, Novigrad, Umag (FB skupine)
Udomljavanje pasa i mačaka Buje – Umag – Novigrad – Poreč (FB poišče se po imenu)
DOMA Istria Cat Rescue (Novigrad/Poreč)
Veterinarska bolnica Poreč – mačje zavetišče
KVARNER
Riječka udruga prijatelja životinja (FB)
Društvo za zaštitu životinja Rijeka
Društvo za zaštitu životinja Mali Lošinj (FB)
OTOK KRK
CRES
LOŠINJ
RAB
PAG
ZADAR
ŠIBENIK
SPLIT
BRAČ
HVAR
VIS
KORČULA
MLJET
DUBROVNIK
Če poznate lokalno društvo ali prostovoljca, ki ga ni na seznamu, ga sporočite uredništvu MojPes.com. Seznam bomo sproti dopolnjevali, da bo čim več dopustnikom v pomoč.
Kaj pa Grčija?
Razmere v Grčiji so na številnih turističnih območjih še težje kot na Hrvaškem. Prostoživeče mačke so tam zelo številne, predvsem na otokih in v obmorskih krajih, kjer zanje pogosto skrbijo prostovoljci in domačini. Obenem v Grčiji marsikdo naleti tudi na brezdomega psa.
Veljajo enaka priporočila za turiste:
- najprej preverite, ali je pes /mačka res brez oskrbe,
- po potrebi zagotovite vodo, hrano in veterinarsko pomoč,
- čim prej stopite v stik z lokalnim društvom za zaščito živali.
Tudi grške organizacije opozarjajo, da dolgoročno največ pomeni podpora programom sterilizacije (TNR), saj prav ti zmanjšujejo število novih legel. Če želite psa ali mačko odpeljati domov, pa ne pozabite, da je za prehod meje znotraj Evropske unije treba urediti mikročip, cepljenje proti steklini, evropski potni list in druge veterinarske zahteve. To pomeni, da spontan odhod domov z najdenim psom ali mačkom praviloma ni mogoč.
Na številnih grških otokih delujejo prostovoljna društva, ki lahko pomagajo pri veterinarski oskrbi, začasni namestitvi ali organizaciji posvojitve.
