Prijetnejše temperature, pisani gozdovi in zanimive vonjave vabijo na daljše sprehode.
Toda pod odpadlim listjem in na vlažnih gozdnih poteh se skrivajo tudi nevarnosti, na katere, kot opozarjajo veterinarji, še vedno pogosto pozabimo.
Mokro listje in blato: nevarnost zdrsov in poškodb
stock.adobe.com
Jesenske poti so lahko precej bolj spolzke, kot se zdijo na prvi pogled. Mokro listje prekriva korenine, kamenje, luknje in druge ovire, na katerih lahko psu zdrsne ali si poškoduje tačko.
Posebej previdni moramo biti pri starejših psih, psih s težavami s sklepi in zelo živahnih psih, ki radi tekajo po gozdu.
Na zahtevnejših poteh je priporočljivo psa voditi na povodcu, predvsem na strmih in spolzkih odsekih. Po sprehodu preverimo tudi blazinice tačk, saj se lahko med prste ujamejo drobni kamenčki, trni ali drugi tujki.
O nevarnostih mokrega listja in blata ter varnejših jesenskih sprehodih smo že pisali:
Blato in listje: Kako uživati v čarih jeseni skupaj s svojim psom?
Kako hitro lahko pride do poškodbe, kaže tudi primer psa, ki se je poškodoval med jesenskim pohodom:
Med jesenskim pohodom poškodovan pes – blato in mokro listje!
Zakaj psi jedo odpadlo listje in kdaj je to nevarno?
Nekateri psi odpadlo listje zgolj ovohavajo, drugi ga lovijo, grizejo, se z njim igrajo ali pri tem tudi pojedo.
Razlogi so različni. Listje lahko psa privlači zaradi vonja, zanimive teksture ali gibanja v vetru. Pri mladičih je raziskovanje predmetov z gobčkom še posebej pogosto.
Zaužitje manjših količin nestrupenega listja običajno ne povzroči resnih težav, večje količine pa lahko povzročijo prebavne motnje ali celo zaporo prebavil.
Dodatno tveganje predstavljajo listi strupenih rastlin, plesnivo rastlinsko gradivo in različni odpadki, ki jih lahko pes zaužije skupaj z listjem.
Veterinarski portal PetMD opozarja, da je pri psih, ki pogosto jedo neužitne predmete, pomembno spremljati tudi morebitne vedenjske ali zdravstvene vzroke takšnega početja.
Več o tem, zakaj psi jedo odpadlo listje in kdaj je to nevarno:
Močeradi: nevarnost po dežju
Vlažni jesenski dnevi so idealni za srečanje z močeradi. Te črno-rumene dvoživke pogosto opazimo na gozdnih poteh, predvsem po dežju.
Navadni močerad (Salamandra salamandra) ima v koži žleze, ki izločajo strupene snovi, med drugim samandarin. Izločki so namenjeni obrambi pred plenilci.
Pes se lahko zastrupi, če močerada ugrizne, prime v gobec ali ga poskuša pojesti.
Zastrupitev se lahko kaže s povečanim slinjenjem, draženjem ustne votline, bruhanjem, mišičnimi krči in drugimi nevrološkimi znaki. V hudih primerih so mogoče tudi življenjsko nevarne motnje.
Ob sumu zastrupitve je potrebna takojšnja veterinarska pomoč. Če je pes pri zavesti in to dopušča, mu lahko usta previdno izperemo z vodo, pri čemer pazimo, da vode ne vdihne ali pogoltne v večjih količinah.
O znakih zastrupitve in pravilnem ukrepanju smo podrobneje pisali v članku:
Gobe, želod in drugi jesenski »priboljški«
Jeseni se na gozdnih tleh znajde marsikaj, kar lahko pritegne pasjo pozornost.
Gobe predstavljajo posebno tveganje, saj so nekatere vrste zelo strupene. Po opozorilih ameriške organizacije ASPCA je lahko prepoznavanje zaužite gobe zahtevno, zato je treba vsak sum zaužitja potencialno strupene gobe obravnavati resno. Pri sumu zastrupitve ne čakamo na pojav simptomov.
Želod vsebuje čreslovine, ki lahko dražijo prebavila. Zaužitje večjih količin lahko povzroči bruhanje, drisko in druge težave, večji kosi pa lahko predstavljajo tudi nevarnost zadušitve ali zapore prebavil.
Divji kostanj je za pse strupen. Vsebuje saponine, predvsem eskulin, ki lahko povzročijo prebavne in druge zdravstvene težave. Večji plodovi predstavljajo tudi mehansko nevarnost, če jih pes pogoltne.
Posebna previdnost je potrebna tudi na vrtovih, kjer se lahko jeseni uporabljajo različna gnojila, sredstva proti škodljivcem in pripravki za zatiranje polžev. Nekateri, predvsem tisti z metaldehidom, so za pse izjemno nevarni.
Najpomembneje je, kaj pes med sprehodom počne
Jesenskih sprehodov seveda ni treba omejevati zaradi vseh naštetih nevarnosti. Pomembno je predvsem, da psa opazujemo in mu preprečimo zaužitje neznanih rastlin, gob ali drugih predmetov.
Na nepreglednih terenih in območjih z veliko odpadlega listja je smiselna dodatna previdnost, po sprehodu pa kratek pregled tačk in dlake.
