Ali se metanje petard v bližini psa lahko označi kot mučenje živali?

Shutterstock.com
Ali se metanje petard ali drugih pirotehničnih sredstev v bližini psa lahko označi kot mučenje živali? Kdo to nadzoruje in kakšna je kazen? Je Slovenija že kdaj resno razmišljala o popolni prepovedi uporabe pirotehnike?

Vse to nas je zanimalo, zato smo se po odgovore odpravili do odgovornih inštitucij.

»V peti alineji prvega odstavka 15. člena Zakona o zaščiti živali so določena prepovedana dejanja: obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti … Nadzor nad to določbo izvaja policija in uradni veterinarji. Če gre za prekršek, je predpisana globa za posameznika od 800 do 1.200 evrov,« odgovarjajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Če pa dejanje izpolnjuje kriterije, ki so predpisani v 4. členu zakona, gre za sum mučenja živali, ki je kaznivo dejanje.

Kot mučenje živali (342. člen) se šteje vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo, dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje, ali pa škodi njenemu zdravju, kot mučenje pa se smatra tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Posameznika, ki je spoznan za krivega mučenja živali, lahko kaznujejo z denarno kaznijo ali z do tremi meseci zapora.

Na konkretno vprašanje, ali na MKGP podpirajo popolno prepoved uporabe pirotehnike in ali je Slovenija sploh o tem že kdaj resno razmišljala, pa nam na ministrstvu niso odgovorili.

Spomnimo: Uporaba pirotehničnih izdelkov je po zakonu dovoljena v času med 26. decembrom in 1. januarjem, a so zahteve po popolni prepovedi vse glasnejše. Lani je peticijo na to temo podpisalo več kot 50.000 ljudi, a sprememb še ni na vidiku. Na Ministrstvu za notranje zadeve menijo, da je trenutna zakonodaja ustrezna, ne izključujejo pa možnosti dodatnih omejitev in prepovedi nekaterih pirotehničnih izdelkov. Proti uporabi pirotehnike so tudi nekateri trgovci – Lidl Slovenija se je kot prvi odrekel prodaji petard, raket in drugih pirotehničnih izdelkov.

Raziskuje: Andreja Šalamun