V okviru veljavne zakonodaje morajo lastniki določenih psov že opraviti izobraževanje o odgovornem ravnanju, država pa postopno širi nabor zahtev, povezanih z lastništvom živali. Ukrepi vključujejo tudi registracijo psov, nadzor nad vzrejo ter strožje kazni za zlorabe.
Izobraževanje kot preventivni ukrep
Pristojni poudarjajo, da je ključni problem neinformiranost lastnikov, ne zgolj pomanjkanje nadzora.
Programi izobraževanja zato vključujejo:
- osnovno dobrobit živali
- dolgoročne obveznosti lastništva
- vedenjske potrebe živali
- osnovno zdravstveno oskrbo
Cilj je zmanjšanje impulzivnih odločitev pri posvojitvah, ki pogosto vodijo v kasnejše zapuščanje živali.
Odziv na rast števila zapuščenih živali
V Južni Koreji se je v zadnjem desetletju močno povečalo število hišnih ljubljenčkov, hkrati pa tudi število zapuščenih živali. Po podatkih lokalnih oblasti vsako leto v zavetišča pride več deset tisoč živali, pri čemer je pomemben delež posledica neustrezne priprave lastnikov.
Zato država poudarja preventivo: bolj kot sankcioniranje po dejstvu želi zmanjšati problem že preden nastane – pri odločitvi za žival.
V zadnjih letih je Južna Koreja sprejela več sprememb zakonodaje, ki živali vse bolj obravnavajo kot bitja z lastno dobrobitjo, ne le kot lastnino.
Podobne pristope uvajajo ali preizkušajo tudi druge države, predvsem v Evropi, kjer se razpravlja o obveznem izobraževanju ali licenciranju lastnikov psov.
