Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so v zadnjih petih letih opravili kar 45 reševanj psov na težko dostopnih terenih.
Najpogostejši razlogi za nesreče so podobni kot pri ljudeh. Psi lahko zdrsnejo, padejo, se znajdejo ujeti na strmem pobočju ali pa zaradi izčrpanosti ne morejo nadaljevati poti. Gorski reševalci so posredovali tudi zaradi dehidracije, zasuka želodca, ugrizov kač in drugih zdravstvenih težav.
»V petih letih smo opravili 45 reševanj psov,« je ob začetku poletne planinske sezone opozoril podpredsednik GRZS Žan Karničar.
Za pse ni primerna vsaka planinska pot
Pred odhodom v hribe morajo lastniki realno oceniti sposobnosti svojega psa. Ni vsak pes primeren za dolge ture, zelo zahtevne poti ali izpostavljene grebene.
Težava nastane tudi takrat, ko se pes prestraši, obstane na nevarnem mestu ali pa ga lastnik skuša reševati sam. Takšni poskusi lahko ogrozijo tako psa kot človeka.
Pravilo PASJI
Gorski reševalci lastnikom psov priporočajo, da v gorah upoštevajo pravilo PASJI:
- P – poberi iztrebke,
- A – aktivni nadzor nad psom,
- S – spoštuj naravo in živali,
- J – jej in pij,
- I – informiraj se.
Pred odhodom je priporočljivo preveriti zahtevnost poti, vremensko napoved in dolžino ture ter jo prilagoditi sposobnostim psa.
Kaj naj ima pes s seboj?
Po priporočilih GRZS naj ima pes v gorah:
- oprsnico,
- trpežen povodec,
- identifikacijsko oznako,
- dovolj vode,
- osnovno prvo pomoč,
- po potrebi zaščitne čeveljce,
- v nekaterih primerih tudi nagobčnik.
Nagobčnik je lahko pomemben predvsem v primeru reševanja, saj lahko sicer miren pes zaradi bolečin ali strahu reagira nepredvidljivo.
V vročini še več previdnosti
Poletni meseci prinašajo dodatna tveganja. Psi se lahko hitreje pregrejejo, zato je priporočljivo izbirati zgodnje jutranje ali večerne ure ter poskrbeti za redne postanke v senci in zadostno količino vode.
Gorski reševalci poudarjajo, da je dobra priprava najpomembnejši korak za varen obisk gora – tako za ljudi kot za njihove štirinožne spremljevalce.
Preberite tudi:
