Vsak pasji skrbnik mora imeti ‘rezervni načrt’ za primer bolezni ali smrti

Vsak skrbnik, ne le starejši, mora imeti ‘rezervni’ načrt za primer bolezni, dlje časa trajajoče nesposobnosti  gibanja ali smrti.

Če nimamo bližnjih sorodnikov, se lahko dogovorimo s kom od sosedov, znancev ali prijateljev, da se bo ukvarjal z našim štirinožcem. Če pri tem nismo uspešni, je tudi v Sloveniji že nekaj poklicnih sprehajalcev psov, ostane seveda tudi možnost nastanitve v pasjem varstvu, hotelu …

Poskrbeti moramo tudi za primer smrti in najti nekoga, ki bo skrbel za našega psa, ko nas več ne bo. Izbiramo med sorodniki, prijatelji, znanci, nekdanjimi sodelavci … Dobro je, da pes izbranega človeka dobro pozna in mu zaupa. Res je, da lahko po naši smrti psa oddajo v zavetišče za živali, ampak to seveda zanj ni kakšna dobra rešitev.

Andrej Podreberšek (izsek članka, ki je bil objavljen v reviji Moj pes)