Bradati škotski ovčar

21. februarja, 2019
Katja Vogrinec (Stila.si)
Njegova zaščitna znaka sta kosmat plašč in vedno mahajoč rep, ljubitelji pasme pa bodo med njegove odlike zagotovo prišteli še živahnost, energičnost, inteligentnost, prijaznost in ljubeznivost.

Bradati škotski ovčar naravnost obožuje človeško družbo in je odličen spremljevalec otrok vseh starosti, od svojega lastnika pa pričakuje veliko pozornosti. Zato mora ta pes obvezno živeti s svojo družino, ki mu mora omogočiti tudi dovolj fizične in miselne zaposlitve.

Radi ustrežejo lastniku

Bradati škotski ovčar je zaradi svoje vesele narave, očarljivosti, radovednosti in zvestobe danes čedalje bolj priljubljen družinski pes. Obožujejo družbo in ne marajo biti sami ali zaklenjeni izven hiše. Pasma je zelo ljubeča in pričakuje veliko pozornosti, a lastniku zato radi ustrežejo. So zelo prijazni psi, ki pa se ne obnašajo dobro ob neprimernem obravnavanju. Lastnik naj psu predstavlja avtoriteto in ga vzgaja mirno, a dosledno in samozavestno, saj je pes lahko svojeglav, če svojega lastnika ne vidi kot vodjo. Zato je dobro, da pri vzgoji postavimo pravila, ki se jih kasneje vedno držimo. Vzgojo je treba vseeno izvajati brez prisile in z veliko motivacije.

Ta pasma psov je lahko tudi precej občutljiva na glasne zvoke, čemur se lahko izognemo s primerno vzgojo mladiča. Če boste tega poskočnega in igrivega psa vzgojili v samozavestnega predstavnika svoje pasme, boste brez najmanjšega dvoma dobili imenitnega spremljevalca, ki vam bo rad delal družbo, hodil na razstave, tekmoval v različnih pasjih športih ali zgolj navihano tekal za žogicami, palicami in drugimi igračami. Bradati škotski ovčar je namreč neizmerno vdan pes, ki vas nikoli ne bo pustil na cedilu.

Ta pasma psov je lahko tudi precej občutljiva na glasne zvoke, čemur se lahko izognemo s primerno vzgojo mladiča.

Nega in prehrana

Nega kožuha je zahtevna, predvsem pa mora biti redna. Že mladička je dobro navaditi na vsakodnevno česanje. Če želimo psa z lepo dolgo dlako in brez vozlov, je treba pri odraslih psih opraviti temeljito česanje vsaj enkrat tedensko (približno 1 uro), na kritičnih točkah (ušesa, tace, prsi) pa vsakodnevno vsaj 5 minut. Posebej pazljivi moramo biti, ko se zgodi menjava dlake (pri 9–18 mesecih) in traja približno 3 mesece. Ko želimo odstraniti površinsko umazanijo, kožuh obrišemo z vlažno krpo, s šamponom ga kopamo po potrebi. Paziti je treba tudi, da je pes zaščiten pred bolhami in klopi, ki se rade zadržujejo v dolgi dlaki, kjer jih težko opazimo. Kremplji se bodo pri teku po asfaltu sami obrusili, v primeru, da pes večino časa preživi v naravi, pa je treba poskrbeti za ustrezno krajšanje.

Posebej pazljivi moramo biti, ko se zgodi menjava dlake (pri 9–18 mesecih) in traja približno 3 mesece.

Urša Modic

Dedne hibe in bolezni

Gre za dokaj zdravo pasmo, zato zanjo nobena bolezen ni prav značilna. »Mi s svojimi odraslimi psi, razen rednih cepljenj, pravzaprav ne obiskujemo veterinarjev,« pravi vzrediteljica Urša Modic. »Le naša najstarejša psička, ki šteje 13,5 let, ima starostne težave (artritis, težave s kolki, težje vstane in slabše sliši), vendar te težave niso pasemsko pogojene,« poudarja. Pri bradatih škotskih ovčarjih se sicer lahko pojavijo težave s kolčno displazijo, zato dajo vzreditelji v večini primerov pred paritvami oceniti kolke staršev, da bi dedni faktor kar najbolj zmanjšali. Med zdravstvenimi težavami, ki se pri tej pasmi lahko pojavijo, so še siva mrena, distrofija roženice, PRA oziroma progresivna bolezen vida, bolezen strjevanja krvi (Von Willenbrandova bolezen oz. pasja hemofilija), alergije (zlasti na hrano) in kožna vnetja, ki so posledica avtoimune bolezni.

foto: Pasja teta

Pričakovana zdrava življenjska doba bradatega škotskega ovčarja je med 12 in 14 let, veliko jih živi tudi dlje. Značilno za bradate škotske ovčarje je, da ostanejo ‘mladi’, živahni in zelo aktivni tudi v starejših letih.

Katja Vogrinec (www.stila.si)

Odnos do družine in okolice

Bradati škotski ovčar neznane ljudi sprejme z navdušenjem, včasih že kar pretiranim. Ta pes ni čuvaj; prej bi lahko rekli, da bi morebitnim vlomilcem še pomagal odnašati stvari. Tudi majhne otroke lepo sprejme in jim prilagodi svojo živahnost. Do drugih živali in psov je prijazen in z njimi brez težav tudi sobiva. Ob srečanju s kakšnim bolj napadalnim psom se raje umakne, kot da bi se zapletel v spor.

Urša Modic