Kontinentalni buldog

foto: Petra Javornik (osebni arhiv)
Kontinentalni buldog je zagotovo ena najmlajših pasem v Evropi in svetu, ki je začela nastajati v Švici, leta 2004 pa jo je kot prva priznala tamkajšnja kinološka zveza.

Do danes so to storile še Nemčija, Francija, Češka in Estonija, na uradno priznanje pri Mednarodni kinološki zvezi pa še čaka. Kljub temu smo v Sloveniji dobili že dve rodovniški legli kontinentalnih buldogov, ustanovljen pa je tudi že Klub kontinentalnih buldogov.

foto: Petra Javornik

Kontinentalnega buldoga je začela ustvarjati švicarska vzrediteljica angleških buldogov Imelda Angehrn. Z angleškimi buldogi, ki jih je vzrejala od leta 1966, je imela namreč veliko zdravstvenih težav, zato se je odločila, da naredi novo pasmo buldoga. Spoznala je, mora križati angleškega buldoga z drugo pasmo, če želi zdravega buldoga. Odločila se je za staroangleškega buldoga, ki ima v primerjavi z angleškim buldogom bolj športno in lažjo telesno zgradbo, daljši gobček z manj gubami in manjšim predugrizom ter dolg rep. S križanjem teh dveh pasem je nastala nova – kontinentalni buldog. Konec lanskega leta so drugo slovensko leglo rodovniških kontinentalnih buldogov pozdravili na Štajerskem, zato smo za nekaj informacij o tej mladi, redki in pri nas zelo slabo poznani pasmi zaprosili vzrediteljico Petro Javornik.

foto: Petra Javornik

Močan, a okreten in vzdržljiv

»Kontinentalni buldog je kratkodlak, atletsko grajen, srednje velik pes. Kljub svoji močni telesni zgradbi je okreten in vzdržljiv. Njegova plečna višina se giblje med 40 in 46 centimetri, tehta pa med 22 in 30 kilogrami. Njegova dlaka je kratka, zato je negovanje zelo preprosto. Dovoljene so vse barve, obvezen je le črn smrček. Glava je močna, gube niso pretirano izražene. Dovoljen je predugriz do 10 milimetrov, zaželen pa je čim manjši. Rep je močan in raven,« je pasmo na kratko predstavila sogovornica. Značaj kontinentalnega buldoga opisuje kot ljubeč, sicer pa je ta pes inteligenten in samozavesten. »Doma je miren, zunaj razigran in živahen. Obožuje otroke in igro z njimi,« ugotavlja vzrediteljica.

foto: Petra Javornik (osebni arhiv)

In zakaj se je odločila prav za to pasmo? »Z možem sva od nekdaj pasjeljubca in vedno sva imela psa. Najina prva psička je bila bordojska doga, ki je kljub mnogim zdravstvenim težavam dočakala 12 let. In ker si življenja brez psa v družini enostavno ne znamo predstavljati, smo iskali pasmo, ki bi bila bolj priročna in s čim manj zdravstvenimi težavami. Vedno so nam bili všeč buldogi – tako po videzu kot po značaju. Iskali smo kar nekaj časa in izbira prave pasme je bila velik projekt. Potem pa sem videla oddajo, v kateri je svojo psičko Roxy predstavil Robert Pečnik – Pečo. In to je bila tista pika na i. Naša prva psička je Mecklen-Bulls Juma. Z možem sva jo šla iskat za valentinovo leta 2015. Peljala sva se skoraj 1400 kilometrov v eno smer. Ker je imela Juma zelo dober potencial za vzrejo, naju je Jumin vzreditelj že takrat vprašal, ali bi imeli mladičke. Hitro smo spoznali, da je to prava pasma za našo družino. Juma je imela odličen občutek za otroke, bila je igriva, ljubeča, učljiva in včasih ljubko trmasta,« pove Petra Javornik.

foto: Petra Javornik

Ko en pes ni več dovolj …

Spomladi 2016 so odšli z Jumo na vzrejni pregled v Švico, ki je bil zelo zahteven in podroben. »Preverjajo tako videz kot poslušnost in socializacijo psa. Juma je opravila vse z odliko. Tam sva spoznala tudi gospo Imeldo Angehrn, ki je vodila vzrejni pregled. Nad Jumo je bila navdušena in ponudila nama je vso svojo pomoč in informacije ter pomoč švicarskega kluba. Tam sva spoznala tudi vzrediteljico naše druge psičke Myilusion Beverly. Maja 2016 smo bili v Švici na klubski razstavi kontinentalnih buldogov CBCS, kjer je Juma dobila oceno odlično in navdušila sodnika, domov pa smo pripeljali še drugo psičko,« razloži Javornikova. Istega leta, okoli božiča, so svojo pasjo družino okrepili še s samčkom Noxom (Quambam Bulli vom Kellergeist). »Prvo leglo smo imeli oktobra 2017 z Jumo. Oče mladičkov je bil Pickwick Illos, čigar lastnica je gospa Angehrn. Drugo leglo smo imeli novembra lani z Beverly in Noxom. Naslednje leglo načrtujemo letos spomladi. Torej je psov iz naših legel v Sloveniji deset, saj je en samček odšel na Hrvaško. Tej številki je treba dodati tri naše pse in še tri druge predstavnike te pasme v Sloveniji,« na naše vprašanje, koliko kontinentalnih buldogov bi lahko našteli pri nas, odgovori vzrediteljica.

Ob slabem vremenu lenarijo na kavču

Po njenem mnenju je pasma primerna tako za začetnike kot za izkušene lastnike. »Psi so zelo učljivi in inteligentni. Je pa pomembno, da se z njimi vse dela s pozitivno motivacijo. Na silo ne bomo dosegli ničesar; znajo pokazati tudi svojo trmo. Potrebujejo redne sprehode in gibanje na prostem. Ob slabem vremenu so raje doma na kavču in lenarijo,« še pove. Dodaja, da se kontinentalni buldogi načeloma dobro razumejo z drugimi psi, je pa to odvisno tudi od vzgoje. So odlični družinski psi, ki obožujejo otroke. »Obiskov se veselijo in so zelo odprti psi,« poudarja sogovornica. In za katere kinološke športe je ta pasma najbolj primerna? »Kontinentalni buldogi so zelo učljivi. Naša Juma je brez težav naredila izpit iz poslušnosti. V Nemčiji jih uporabljajo kot terapevtske pse, šolske pse – psi so namreč med poukom v razredih, otroci pa jih hranijo in skrbijo zanje – ter v domovih za ostarele. Lahko jih treniramo za razne oblike poslušnosti, učijo jih celo trike za filmske oddaje in reklame. So pa zaradi svoje teže manj primerni za agility ali tek ob kolesu,« nam še pove Petra Javornik.

Katja Željan