Natalija Verboten: »Ko smo prinesli Dona domov, je bila to ljubezen na prvi pogled«

Natalijo Verboten in njeno družino je pred štirimi meseci razveselil in jim življenje popestril beagle Don.

Kužek je zapolnil praznino, ki je nastala ob slovesu višavskega terierja Rockyja. Poleg Dona jim danes doma dela družbo še mačka Biba – oba sta njihova družinska člana. Natalija si življenja brez živali ne zna več predstavljati.

Natalija, vas psi spremljajo že od nekdaj?

Seveda, s starši smo mojih prvih nekaj let živeli na kmetiji pri moji babici in dedku. To so bila prelepa leta, preživeta v naravi, v vsakodnevnem stiku s številnimi živalmi in tu sem vzljubila tako naravo kot živali nasploh.

Kdo je bil vaš prvi kuža?

V osnovni šoli smo imeli kodra Ara.

Kdo pa vam dela družbo danes?

Že štiri mesece je pri nas spet veselje v hiši, saj imamo novega družinskega člana – pol leta starega beagla Dona. Ko nam je v začetku februarja po dolgotrajni bolezni poginil skoraj 13-letni višavski terier Rocky, je ostala praznina tako v naši hiši kot tudi v naših srcih. Nikoli ga ne bomo pozabili in tudi on je imel lepo življenje pri nas. Ampak – tako je v življenju, vse ima svoj konec. Ker smo navajeni, da našo hišo polni tudi pasji lajež, smo si želeli novega psa. Kar nekaj časa smo raziskovali, katera pasma bi bila glede na značaj, potrebe in način našega življenja primerna za nas – potem nam je družinski prijatelj Kristijan omenil beagle in ugotovili smo, da bi bil po vsej verjetnosti super izbira za našo družino. Beagle je srednje velik živahen pes, ki mu nikoli ne zmanjka ‘baterij’. Je zabaven, vesel in zelo družaben. Čeprav je krdelni pes, je zaradi prijetnega značaja zelo prijeten družabnik na fotelju. Primeren lastnik zanj je vsak, ki ima rad sprehode v naravi. Je stabilen, prijazen in neagresiven pes. Rad se igra z otroki, do katerih je zelo pazljiv in pokroviteljski. Tudi z drugimi psi se običajno dobro razume in igra, nikoli ne sili v pretep. Tudi naš Don je točno takšen, kot je opisano zgoraj. Je zelo prijazen, zabaven, aktiven, družinski pes, ki obožuje moja sinova. Je pa tudi precej navihan in svojeglav, zdaj tudi nenehno nekaj grize in žveči, tako da imamo z njim ogromno dela. Zelo smo bili presenečeni, ker se je v trenutku, ko smo ga prinesli domov, privadil na naš dom. To je bila obojestranska ljubezen na prvi pogled; pri naši hiši je toliko dogajanja, da ni jokal niti prvo noč. Seveda smo z vzgojnimi prijemi – primernimi za to starost – začeli že takoj. V kratkem z njim začnemo obiskovati tudi pasjo šolo. Le privajanje na našo mačko Bibo je trajalo kar nekaj časa, saj sta se sprejemala le po malih korakih.

Kaj vam in vaši družini pomeni družba psov, živali?

Mačka in pes sta naša družinska člana.

Kako se vaša sinova razumeta z Donom?

Don in sinova, ki sta stara 5 in 9 let, se obožujejo. Seveda pa ju skozi način našega življenja učiva tudi njunih obveznosti v povezavi s hišnimi ljubljenčki – od hranjenja, nege, sprehodov, vzgoje, šolanja … Tako vidita, da je žival veliko veselje, ki s sabo prinese tudi veliko odgovornost in skrb.

Kaj vse počnete skupaj?

Mi vse počnemo skupaj. Ravno pretekli konec tedna smo bili na dvodnevnem izletu na Kopah, kar je bil svojevrsten izziv, ker se z Donom pravzaprav še vedno spoznavamo. Ko sem že mislila, da nekaj vem o psih, zdaj vidim, da se moram spet veliko naučiti, saj se beagle značajsko precej razlikuje od terierja. Komaj čakam, da začneva obiskovati pasjo šolo, saj moram veliko znanja o vzgoji obnoviti in se marsičesa spet naučiti. Tako bom to prenesla na Dona in seveda ostale družinske člane, da bo naše sobivanje z Donom čim bolj kakovostno za vse.

Mu kdaj tudi kaj zapojete?

Moje petje doma Dona sploh ne gane, niti ni navdušen, niti mu ne gre na živce (smeh).

Veliko pasjih skrbnikov pravi, da je pes najboljši prijatelj, pa tudi učitelj. Bi se strinjali? Česa vas je naučil vaš kuža?

Doslednosti, discipline, izražanja – komuniciranja z govorico telesa in tonom glasu. Se mi zdi, da je pes naše ogledalo – če smo samozavestni, je takšen naš pes, če smo zmedeni, pa se seveda to takoj vidi tudi pri njem.

Je kakšen spomin nanj ali na katerega drugega psa v vašem življenju prav poseben?

Imela sem kar nekaj hišnih ljubljenčkov in čisto vsak ima še vedno svoj prostor v mojem srcu; pravzaprav ga bodo imeli vedno. Na vsakega me vežejo določeni spomini, saj so si bili tako mačke kot kužki med sabo značajsko zelo različni. Z vsakim sem doživela svojevrstne dogodivščine in vsak je pustil svoj pečat v mojem življenju.

Pes napolni dom z energijo. Si še predstavljate življenje brez hišnega ljubljenčka?

Ne, mi si ga ne znamo.