”Posvojena psička Maya nam je odprla čisto nov, še neznan svet”

Marko Magajna je svoje življenje sprejel dve posvojeni psički, brez katerih si življenja več ne zna predstavljati. Čeprav ni nikoli iskal ali si želel psa, se zdi, da sta kar sami našli pot do njega.

Najprej je, povsem nepričakovano, v Markovo življenje vstopila posvojena psička Maya.

Kdaj ste v svoje življenje sprejeli svojega prvega posvojenega hrta in kako je prišlo do tega?

Realno gledano, nikoli nismo želeli ali iskali psa. V trenutku, ko smo “naleteli ” na Mayo, sva bila z Evo (partnerica op.a.) podganarja – imela sva podgane (najdene, posvojene, odpadne..) in psi so predstavljali prej nevarnost kot “dodano vrednost” za nas. Potem se je pa na e-mailu pojavil njen opis in pripis, kako to da ona še nima končnega doma (bila je namreč v začasnem domu v Sloveniji). In pogled na njen portret (bila je samo slika glave z njenimi posebnimi, rumenimi očmi), ter njen opis je v meni vzbudil zanimanje, enostavno je nisem več spravil iz misli.

Kaj pa sama pot do posvojitve, ste psičko pred tem v živo spoznali?

Sodelavka je imela posvojenega hrta, marsikaj sva se pogovarjala, prebral sem prispevke na forumih in nekako zbral pogum, da izpolnim in pošljem informativni vprašalnik za posvojitev. Odgovor je hitro prišel, sledil je predposvojitveni obisk, na katerem smo obdelali hrtje posebnosti in potrebe, njihovo zgodbo in usodo. Prvi obisk je bil uspešen, a to ni bil konec – potrebno je bilo tudi spoznati gospodično in videti, ali sploh “kliknemo”. Tudi ta je bil uspešen, “kliknili” smo, da bolj ne bi mogli, a vendar je bilo tukaj še vedno vprašanje, kako bo ona reagirala na podgane. Razlog? V zavetišču Scooby v Španiji, od koder prihajajo galgi, imajo namreč tudi podganjo populacijo in podgane predstavljajo “igračko” za galge, ki jih ujamejo, se igrajo z njimi, marsikatero pa tudi snedejo – hrane ni v izobilju. Mayo so podgane zanimale, a je reagirala na “ne” in ni kazala neke izredne agresije. Dobili smo potrdilo – Maya pride k nam! Navajali smo se drug na drugega, uživali drug ob drugem, se učili drug od drugega.

Kakšna je pa vaša Maya karakterno in ali veste kaj o njeni preteklosti?

Maya je posebna in posebna je tudi njena zgodba. Je nekoliko resasta po hrbtu, tako kot so resasti “pragalgi” in ima neverjetno posebne rumene oči. Karakterno je posrečena kombinacija umirjenega lenuha in španskega temperamenta. Pri srečanju z novimi psi se lahko pojavijo ‘ostanki zavetišča’, kjer je vsak pes konkurent – zna se postaviti zase in koga tudi narenčati. Najprej je bila planirana za odhod v Francijo, a se je nekaj zalomilo. Ker so jo medtem sterilizirali in bi lahko bila vrnitev v staro ogrado problematična, so se v društvu odločili, da se ji ponudi začasen dom v Sloveniji. In tako je prišla v Slovenijo. Njene preteklosti ne poznamo, najdena je bila v decembru 2012.

Kako dolgo si že delite življenje z Mayo? So bile kdaj kakšne težave?

Letos je minilo sedmo leto, odkar je prišla k nam. V tem času smo doživeli kar nekaj, predvsem lepega, nekaj je bilo tudi problemov (zdravje). A niti za trenutek se ni pojavil dvom v to, da je bila odločitev pravilna. Vpeljala nas je v svet prostovoljstva, opravljamo predposvojitvene obiske, predstavljamo Društvo na stojnicah in dogodkih – odprla nam je čisto nov, neznan svet. Dotaknila se je nas in verjamem, da še marsikoga, ki jo je srečal.

Pred kratkim ste posvojili še eno psičko. Kakšna je pa njena zgodba?

Spomladi 2020 je Paul, vodja zavetišča Great Hounds In Need, objavil sliko Sharky. Še ne 2 leti stara greyhoundica, brindle oranžna, ki je prišla v njihovo zavetišče na Irskem. Kaj je bilo narobe z njo? Klasična zgodba – na treningu si je zlomila skočno kost, pripeljali so jo k veterinarju na evtanazijo. Tako kot njenih 7 bratcev in sestric pred njo. Veterinar je poklical Paul-a, če ima kaj prostora, na Sharkyino in našo srečo – ga je imel. Njena posebnost – zelo izrazit predugriz – spodnja čeljust je kar nekaj krajša in je sprednje zgornje zobe potisnila precej naprej. Posledično se ves čas smeji in to jo naredi še bolj posebno in prikupno, na njeno življenje pa nima negativnega vpliva. Zaljubil sem se, odločitev je padla, postopek je stekel in 14. marca 2020 je prišla v Slovenijo, tri mesece kasneje je praznovala svoj 2. rojstni dan.

Opažate kakšne bistvene razlike med greyhoundom in galgom, ki bi jih posebej izpostavili?

Velika je razlika med greyhoudom in galgom – greyi so še bolj leni in umirjeni kot vseeno dokaj temperamentni Španci. Sharky je otrok, ki ga je bilo potrebno naučiti hoditi po stopnicah, navaditi na sobno čistočo, na to, da počaka sama (ima Mayo in je lažje). Sharky je posebna – igriva, zelo navezana na svojega človeka, “velcro” pes – neprestano sledi, in želi biti s človekom. Osebni prostor je nekaj, česar ne priznava, in se brez problema namesti na roko, na nogo, v naročje. Skupaj smo bili na dopustu, sprehodi so potekali brez problemov, je priden jedec, Mayo spoštuje in Maya jo prenaša … Skratka, življenja brez njiju si ne morem več predstavljati.

Pogovarjala se je: Anja Kosi