Velika ameriška raziskava, v katero je bilo vključenih 43.517 psov, je pokazala, da je vsaj določeno stopnjo strahu ali tesnobe v vsakdanjih situacijah pokazala velika večina psov.
Raziskava, objavljena v reviji Veterinary Research Communications, je uporabila podatke projekta Dog Aging Project, enega največjih projektov spremljanja zdravja in vedenja psov. Skrbniki so vedenje svojih psov ocenjevali v devetih različnih situacijah, raziskovalci pa so se osredotočili na štiri skupine strahov: neznane ljudi, druge neznane pse, neznane zvoke, predmete in situacije ter nego.
Največ psov se boji drugih psov
Med posameznimi skupinami je izstopal strah pred neznanimi psi. Vsaj blago do zmerno stopnjo strahu oziroma tesnobe je pokazalo 47,4 odstotka psov.
Sledil je strah, povezan z nego – kopanjem ali striženjem krempljev –, ki so ga zaznali pri 33 odstotkih psov. Strah pred neznanimi zvoki, predmeti ali situacijami je bil ugotovljen pri 25,5 odstotka psov, strah pred neznanimi ljudmi pa pri 22,3 odstotka.
Posebej pogost je bil tudi strah pred nenadnimi oziroma glasnimi zvoki. Tak odziv je pokazalo 42,9 odstotka psov, pri skoraj desetini pa je bil ocenjen kot skrajno močan.
Kar 84 % psov kaže vsaj nekaj strahu
Če so raziskovalci upoštevali vseh devet situacij, je kar 91 odstotkov psov vsaj enkrat doseglo oceno, ki je pomenila najmanj blago do zmerno stopnjo strahu ali tesnobe.
Ker sta strah pred kopanjem in striženjem krempljev lahko predvsem posledica predhodnih izkušenj, so raziskovalci izračun ponovili brez teh dveh situacij. Tudi takrat je bil delež zelo visok: 84 odstotkov psov je pokazalo najmanj blago do zmerno stopnjo strahu ali tesnobe v vsaj eni od preostalih situacij. Skoraj 60 odstotkov teh psov je tak odziv pokazalo v več različnih situacijah.
To pa ne pomeni, da ima 84 odstotkov psov anksiozno motnjo. Raziskava temelji na opažanjih skrbnikov in meri vedenjske odzive na določene situacije, ne kliničnih diagnoz.
Kdaj običajen strah postane težava?
»Psi bodo tako kot ljudje v določenih situacijah občutili strah,« pojasnjuje avtorica raziskave, veterinarka in strokovnjakinja za vedenje živali Bonnie Beaver s Texas A&M University. Pomembno pa je opaziti, ali postaja strah pogostejši, traja dlje ali se njegova intenzivnost povečuje.
Ponavljajoče izpostavljanje psa situaciji, ki se je boji, težave namreč ne odpravi nujno. Strah se lahko stopnjuje in v nekaterih primerih pripelje tudi do agresivnega odziva.
Raziskovalci zato poudarjajo pomen zgodnjega prepoznavanja sprememb v vedenju. Če se pes vedno močneje odziva na druge pse, ljudi, zvoke ali druge vsakdanje situacije, je smiselno težavo omeniti veterinarju oziroma poiskati pomoč ustreznega strokovnjaka za vedenje psov.
