Benigna hiperplazija prostate

Shutterstock.com
Tako kot pri moških se tudi pri samcih pojavljajo bolezni prostate. Najbolj pogosta je benigna hiperplazija prostate (povečanje prostate), ki je pri starejših samcih normalen pojav, pri mlajših pa je lahko to skrb vzbujajoče stanje.

Za večino bolezni prostate so znaki podobni, in sicer so to krvave kapljice, ki jih opazijo skrbniki psov in običajno ob tem nastane precejšnja panika. Gre za kapljice, ki padejo same od sebe in niso povezane z uriniranjem. Velikokrat se lahko te kapljice povežejo z gonečo psico v bližini, ki jo pes voha, na podlagi čedar pride do stiskanj prostate in pojavi se kri.

Najbolj pogosta bolezen prostate je benigna hiperplazija prostate, bolj poznana kot povečanje prostate. Povprečna starost, pri kateri se opazi povečana prostata, je pet let. Diagnostično sredstvo, s katerim bolezen dokazujejo, pa je ultrazvok. Ta bolezen se lahko ugotovi že od dveh let naprej, in če se diagnosticira tako zgodaj, to niso dobri obeti in potrebno je zdravljenje. Kljub zdravilom se povečana prostata sčasoma spet pojavi, zato edino trajno zdravilo kastracija. Če pa se bolezen ugotovi pri desetih ali enajstih letih, je to povsem normalno. Pes se z leti stara, kar med drugimi potencialnimi zdravstvenimi težavami prinaša tudi hiperplazijo prostate. A v nasprotju z moškimi, ki jim povečana prostata povzroča nemalo težav, pri psih ta ne moti življenjskih funkcij, niti ne boli. Pse, ki jim ugotovijo povečanje prostate, največkrat veterinarji spremljajo na letni ravni.

Špela Šimenc v sodelovanju z veterinarstvom Trstenjak Zajc (celoten prispevek o najbolj pogostih boleznih prostate si lahko preberete v aktualni števili revije Moj pes)