To, da je pes, ki maha z repom, vesel, je lahko nevarno zmotno prepričanje, ki včasih žal privede do ugriza.
Seveda tudi veseli psi mahajo z repom, vendar veselje nikakor ni edini razlog za mahanje. Telesna govorica psov je večplastna zadeva, ki jo je treba gledati celostno. Položaj ali način premikanja z repom je tako le eden od načinov sporazumevanja psa in le eden od elementov, ki jih je pri stiku s psom treba opazovati.
Precej je odvisno tudi od telesne zgradbe psa in naravnega položaja repa, saj je pri nekaterih psih rep visoko nastavljen in nošen čez hrbet, medtem ko je ”nevtralen” rep pri večini spuščen.
Na splošno lahko rečemo, da počasnejše mahanje z nizkim repom in večjo širino giba res sporoča sproščeno veselje, kratko ”bolj odsekano” mahanje s togim repom pa, nasprotno, sporoča, da je pes vznemirjen in verjetno tudi negotov oz. ne ve, ali naj se na psa ali človeka odzove prijateljsko.
Višje postavljen, otrdel rep, ki komaj opazno vibrira, pa je običajno znak, da moramo nastali položaj prekiniti, saj je pes v danih okoliščinah skrajno napet in lahko vsak čas tudi napade. Vsekakor pa je prav, da ves čas opazujemo vso telesno govorico psa in temu primerno tudi ravnamo.
