Redkeje pa že v začetku pomislimo na stvari, ki nas čakajo v prihodnosti in na dejstvo, da bo nekoč prišlo tudi zadnje obdobje njegovega življenja. Obdobje, ko bo pes potreboval več.
Več opazovanja, veterinarskih pregledov, več prilagoditev doma in vsakodnevne rutine, več časa in skrbi zanj. Morda tudi zdravila, posebne terapije, posebno prehrano, ali pa bomo morali živeti z boleznijo, ki je ni mogoče pozdraviti.
Starejši psi so namreč bolj izpostavljeni različnim zdravstvenim težavam, pri katerih lahko prve znake spregledamo ali jih pripišemo le starosti. Veterinarska stroka zato poudarja pomen opazovanja in spremljanja starejših psov in zgodnjega odkrivanja sprememb.
Starost psa ne spremeni samo njegovega življenja, spremeni tudi naše. To ne pomeni, da je starost nekaj slabega, je privilegij, ki ga želimo omogočiti svojemu psu. Pomeni pa, da moramo biti pripravljeni na to, da se bo način, kako zanj skrbimo, s asoma spremenil.
V seriji bomo v septembru obdelali nekaj tem, na katere moramo biti pri našem pasjem seniorčku posebej pozorni.
Dobro je vedeti tudi kdaj vaš pes uradno postane seniorček:
- majhni psi (do 10kg) okoli 9-10 let
- srednje veliki psi (10-25kg) okoli 7-8 let
- veliki psi (25-40kg) okoli 6-7 let
- zelo veliki psi (nad 40kg) že okoli 5-6 let
Ko je bil pes mlad, ste morali skrbeti predvsem za njegovo prehrano, gibanje, preventivo in varnost, zdaj ko postaja starejši pa je treba poleg zdravstvenih težav spremljati tudi njegovo kakovost življenja. Odsotnost bolečine, bolezni, strahu, neugodja, ter možnost, da živi v primernem okolju in izraža značilno vedenje je najmanj kar si kot senior zasluži.
8 načinov, kako ostarelemu psu omogočiti boljšo in varnejšo starost
