23 živalovarstvenih organizacij oblikovalo mnenja in predloge s področja zaščite in dobrobiti živali

Čeprav se pogosto zdi, kot da so društva za zaščito in dobrobit živali v Sloveniji nasprotujoča, se je tokrat izkazalo povsem drugače.

23 organizacij, ki se vsaka na svoj način prostovoljno trudijo pri izboljšanju problematike brezdomnih živali, je skupno oblikovalo mnenja in koristne predloge s področja zaščite in dobrobiti živali. Predlogi se nanašajo na Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali.

Od vseh podpisanih organizacij pa sodelujejo tri, ki opravljajo tudi zavetiško dejavnost.

Po usklajevanju različnih mnenj so skupaj zbrali kar 12 predlogov. Mnenja in predloge so podkrepili še s statistiko nekaterih zavetišč in strokovnimi spoznanji. Med vsemi predlogi izstopajo predlogi o iskanju odgovornosti za oskrbo prostoživečih muc, le to naj se pripiše samoupravnim skupnostim, navajajo. V primeru bolezni in poškodb prostoživečih muc odgovornosti ne moremo pripisati hraniteljem, opozarjajo.

Nobena skrivnost ni, da je pri nas prodaja psov in muc zakonsko zelo slabo urejena. Posledično trg nerodovniških živali narašča, z njim pa seveda tudi neodgovorno skrbništvo. Podpisani zato predlagajo, da se v Zakonu o zaščiti živali doda nova alineja, ki opredeljuje, da se ne sme oddajati ali prodajati več kot enega psa ali muco, več kot enkrat letno, razen oddaje ali prodaje, ki izhajajo iz lastne vzreje z eno psico ali muco.

Glede financiranja oskrbe zapuščenih živali imajo organizacije za zaščito in dobrobit živali svoj predlog. Predlog enega izmed članov seje državnega sveta MGPK je namreč bil, da naj sredstva za oskrbo živali po 30 dneh bivanja v zavetišču pridobivala sicer neprofitna društva.

Predlogi podpisanih organizacij so bili okrepljeni s spoznanji iz prakse in pridobivanjem statističnih podatkov o številu bivanja dni posameznih živali v zavetišču. Predlog se nanaša na spremembo ureditve financiranja oskrbe zapuščenih živali s strani občin na minimalno 90 dni od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče. Statistika namreč nakazuje, da čas bivanja živali v zavetišču ni nikjer krajši od 70 dni, povprečen čas bivanja je 103 dni, pri tem pa opozarjajo, da v določenih zavetiščih živali bivajo tudi po več kot 500 dni. Povprečni čas vseh zabeleženih informacij glede bivanja v zavetišču za pse in muce je tako 78 dni.

Eden izmed predlogov se je nanašal tudi na problematiko začasno ali trajno odvzetih živali. Sedaj si namreč lahko osebe lastijo nove živali, ki so ponavadi zopet odvzete. Možnost prepovedi posedovanja ali lastništva bi tako zmanjšala število postopkov. Opozarjajo še na prepoved posedovanja za ostale osebe, ki živijo na istem naslovu, saj se v praksi pogosto izkaže, da za žival, ki jo kupi ali posvoji drug član družine, zopet ni ustrezno poskrbljeno.

V dodatnih predlogih pa so med drugim opozorili še na ureditev zavetišča za rejne živali, obveznost čipiranja psov in muc, prepoved uporabe prostoživečih živalskih vrst za nastopanje in prikazovanje, prepoved uporabe električnih ovratnic. Dodali so še pomembno dejstvo, da nekatere živalske vrste (npr. golobi in vrbaci) niso zajeti v nobeni izmed opredeljenih kategorij živali, zato je ustrezno varstvo teh živali onemogočeno.