Aktualno

Kako zaščititi otroka pred ugrizom psa?

Prejšnji teden so mediji poročali kar o dveh ugrizih psov otroka. Škofjeloški policisti obravnavali ugriz domnevno domačega psa, ki je po obrazu poškodoval triletnega otroka, kmalu so sporočili, da je ni življenjsko ogrožen. 

Nekaj dni pred tem pa se je na območju Ajdovščine pes strgal s povodca in ugriznil otroka v nogo.

Ob takih dogodkih se vedno najprej vprašamo, kaj lahko storimo, da do njih ne bi prišlo – ena stran je skrb in pravilna vzgoja za pse, druga pa zaščita otrok.

“Otroka običajno ugrizne domači pes ali pes od prijateljev, do ugriza pa največkrat pride doma ali v okolici doma in javnih parkih.”
– NIJZ

Ugriz domačega psa

Prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. javnega zdravja in spec. socialne medicine, na spletni strani NIJZ zdaj.net svetuje, da otroka nikoli ne pustimo z družinskim psom brez nadzora odrasle osebe, čeprav menimo, da je pes prijazen in nenevaren: “Do ugrizov največkrat pride spontano v času igre, ker majhni otroci še nimajo znanja in občutka, kako naj se obnašajo pri igri s psom. Tudi šolskemu otroku razložimo, da se lahko igra s psom le takrat, ko je poleg odrasla oseba.”

Navaja še splošna pravila, s katerimi zmanjšamo tveganje za ugriz:

  • Otrok se igra s psom le takrat, ko ju nadzoruje odrasla oseba.
  • Pobožati ga sme šele potem, ko ga je ta opazil in ovohal. Psa naj ne boža po glavi, temveč po sprednjem delu hrbta ali prsnem košu.
  • Psa ne sme pretesno stiskati, skakati nanj ali se valjati po njem, ga vleči za rep ali ušesa.
  • Otrok naj se z obrazom ne približa preveč psu, saj ga ta v igri lahko opraska s kremplji.
  • Psa ne smemo motiti, kadar spi, se hrani ali skrbi za mladičke.
  • Ne smemo mu jemati igračke ali kosti, s katero se ukvarja.

Ugriz tujega ali neznanega psa

Zavedati se moramo, da tudi najprijaznejši in dobro vzgojeni pes lahko ugrizne, če se počuti ogroženega, je prestrašen, jezen ali lačen. Zato otroka nikoli ne pustimo s tujim psom brez nadzora odrasle osebe in upoštevamo pravila, s katerimi zmanjšamo tveganje za ugriz psa. Kot svetuje dr. Rok Simon, tudi šolskemu otroku razložimo, da lahko dostopa do tujega/neznanega psa le takrat, ko je poleg eden od staršev ali druga odrasla oseba.

Kako ravnamo s tujim psom, ki ima lastnika?

  • Lastnika najprej vprašamo, če lahko psa pobožamo.
  • Pobožati ga smemo šele potem, ko nas je pes opazil in ovohal. Psa ne božamo po glavi, temveč sprednjem delu hrbta ali prsnem košu.
  • Ravnanje otroka in psa ves čas budno spremljamo in upoštevamo zgoraj našteta splošna pravila, s katerimi zmanjšamo tveganje za ugriz psa.

Kako ravnamo z neznanim psom ali psom, ki je brez lastnika?

  • Neznanemu psu ali psu, ki je brez lastnika, se ne približujemo. Prav tako pred psom ne bežimo, ne delamo panike in ne kričimo.
  • Če nam pride nasproti neznan pes ali pes, ki je brez lastnika, pred njim ne bežimo, ne delamo panike in ne kričimo.
  • Namesto tega skupaj z otrokom obstanemo nepremično »kot drevo« z rokami ob telesu, dokler pes ne odide. Psa ne gledamo v oči in ga ne ogovarjamo. Doma lahko s pomočjo plišaste igrače z otrokom vadimo, kako naj stoji nepremično »kot drevo«.

Če hoče pes otroka ugrizniti, ga zavarujemo tako, da takoj med otroka in psa potisnemo predmet (torbo, jakno …)

 

 

Nasveti Moj pes

Poglej vse nasvete

error: Kopiranje teksta ni mogoče.