Hrastov in pinijev sprevodni prelec sta vrsti metuljev. Samica metulja odlaga jajčeca v krošnje dreves, ki jih gostijo. Iz jajčec se razvijejo gosenice. Gosenice živijo v krošnjah dreves (na deblu in rogovilah vej), kjer se zadržujejo v gnezdih – zapredkih. Ponoči se prehranjujejo z iglicami/listi. V jutranjih urah se vračajo iz krošenj v gnezda. Po drevesu in po tleh se premikajo v sprevodu – od tod ime.
Selijo se od enega prehranjevalnega mesta do drugega. Gosenice se nato zabubijo in iz njih se razvijejo metulji. Gosenice pinijevega sprevodnega prelca pa se spustijo na tla, kjer se zakopljejo in zabubijo.
Gosenice pinijevega sprevodnega prelca so najbolj aktivne v sončnih zimskih dneh ter marca in aprila.
Pinijev sprevodni prelec napada bor in cedro, redko tudi macesen. Pinijev sprevodni prelec se v Sloveniji pojavlja predvsem na borih na Primorskem. Zaradi čedalje toplejšega okolja v zadnjih letih je gosenic prelcev vse več, večje je tudi območje, ki ga ti škodljivci prizadenejo.
Kaj se zgodi ob stiku z dlačicami gosenic?
“Gosenice prelcev imajo na telesu drobne, lomljive, strupene ožigalne dlačice, ki so obrambni mehanizem pred napadalci (npr. pticami in malimi glodavci). Te vsebujejo toksin (strupene beljakovine), ki povzročajo sproščanje histamina. Dlačice lahko pri ljudeh škodljivo delujejo na kožo, oči, dihala in lahko sprožijo sistemsko alergično reakcijo,” pojasnjuje NIJZ.
Pri stiku s kožo dlačice povzročajo vnetje – gosenični dermatitis. Kot povedo na NIJZ, se vnetje kaže s srbenjem in izpuščaji, ki so rdečkasti, privzdignjeni ali celo mehurčasti. Pri stiku z očmi ali dihali povzročajo vnetje očesne veznice, žrela, redko tudi težave z dihanjem in astmo. Zabeleženih je tudi nekaj hudih alergičnih reakcij (anafilaktičnih šokov) pri ljudeh, ki so bili močno izpostavljeni gosenicam.
“Težave nastopijo po neposrednem stiku z gosenicami, še bolj pogost pa je aerogeni prenos dlačic (po zraku). Dlačice lahko ostanejo na površini zemlje tudi še eno leto (v tem času razpadejo in niso več škodljive),” še dodajo in opozorijo, da je tudi pri ljudeh pogosto potrebna zdravniška pomoč.
Strupene dlačice gosenic – nevarnost za pse in mačke
Tudi pri živalih (predvsem psih, pa mačkah, konjih in divjih živalih) lahko neposreden stik s strupenimi dlačicami gosenic prelcev, bodisi pri zaužitju ali vdihu, povzroči močno otekanje ter vnetje sluznice ustne votline in jezika, pretirano slinjenje, oteženo dihanje in druge znake.
“Navadno pridejo psi in mačke v kontakt z gosenicami, ko se te gibajo po tleh v sprevodih. Redkeje se zgodi, da gnezdo gosenic pade na tla, njihove dlačice pa raznese veter,” povedo na KMZ.
Znaki zastrupitve z gosenico
Na KMZ so podrobno opisali tudi znake, ki jih lahko opazi lastnik živali v primeru stika gosenice z ustno sluznico:
- Živčnost, pogosto požiranje, praskanje s tačkami po gobčku, povečano slinjenje.
- Po nekaj minutah se pojavi oteklina gobca in jezika.
- Včasih so znaki tako hudi, da žival težko zapre gobec in ima težave z dihanjem, pojavi se lahko tudi cianoza (modro obarvanje) jezika zaradi oteženega odtekanja krvi ter odmiranje tkiva na prizadetem področju.
- Če žival gosenico požre, se pojavita bruhanje in driska.
- V primeru stika dlačic z očmi pride do vnetja očesnih vek in očesnih veznic – oko je priprto/zaprto, žival pogosteje mežika.
- Pojavita se lahko tudi pregrevanje in pohitreno dihanje.
- Poškodbe kože so pri psih redke.
- V hujših primerih ali ob prepočasnem ukrepanju se pojavijo tudi sistemski znaki, ki lahko vodijo v pogin živali.
“Največ opisanih primerov stika z gosenicami je pri psih, vendar ne smemo pozabiti niti na mačke, saj jih lahko radovednost in lovski nagon privedeta do tega, da pridejo v kontakt z gosenicami. Pri mačkah so klinični znaki podobni kot pri psih,” še povedo na KMZ.
TAKOJ pokličite veterinarja – in nudite prvo pomoč
V primeru suma stika živali z gosenico sprevodnega prelca TAKOJ poiščite veterinarsko pomoč!
“Okrevanje živali je v veliki meri odvisno od hitrosti nudenja veterinarske pomoči,” povedo na KMZ in svetujejo še prvo pomoč: “Prizadeto mesto sperite z (toplo) vodo. Drgnjenje/brisanje prizadetega mesta ni priporočljivo, saj se dlačice ob tem lomijo in prihaja do dodatnega sproščanja toksina.”
Veterinar bo živali nudil podporno zdravljenje s protivnetnimi zdravili in antihistaminiki ter tekočinsko terapijo in zaščito za želodec, po potrebi bo dodal antibiotik.
NIJZ priporoča, da se izogibamo s prelci napadenih delov gozdov in drugih površin v mestih ali naseljih; v primerih namnožitve prelcev se v vetrovnem vremenu ne zadržujemo v bližini gozdov, pse in druge hišne živali pa izurimo ali jih pridržimo na povodcu, da preprečimo stik z gnezdi ali gosenicami prelcev.
