Ali tudi pes potrebuje dopust?

Počitnice so pred vrati. Če le gre, večina lastnikov vzame svojega kosmatinca s seboj tudi na dopust. Včasih pa to zaradi zdravstvenega stanja psa ali drugih razlogov ni mogoče.

Dejstvo je, da je pes najraje s svojim človekom, tudi, ko gre ta na počitnice. Pa v resnici tudi pes potrebuje oddih od vsakdana?

»Psi so bitja navad. Najbolje zanje je, da vsakodnevno prejemajo in izkušajo vse, kar potrebujejo – v smislu odnosov, sprehodov, hrane … Iti na počitnice, kakor jih pojmujemo ljudje, predstavlja zanje dodaten stres, kar sploh bolj boječi in negotovi psi težko prenašajo. Idealne počitnice za kužka bi bil zato čas, ko je vse njegovo ‘krdelo’ doma, ves čas skupaj, s čim manj stresa, ki mu ga sicer povzroča naše vsakodnevno hitenje, odhajanje in prihajanje,« nam je povedal priznani pasji psiholog Tilen Mlakar.

Tudi veterinar in direktor Veterinarske bolnice Ptuj Emil Senčar poudarja, da je kužek sproščen in maksimalno srečen vedno, kadar je v družbi svojega lastnika ali družine. To pomeni, da, ko se njegovo ‘krdelo’ premakne na počitnice, si vsekakor želi biti zraven. Vseeno mu je, v kateri kraj gredo na morje ali v planine, zanj je važno le, da gre zraven. »Vsekakor lahko kuža na dopustu tudi maksimalno uživa, kar še posebej velja za kužke, ki živijo v mestih, v stolpnicah in se gibljejo predvsem po betonu in asfaltu. Ti so presrečni, ko lahko divjajo po travnikih nekje na deželi, ali se sprehajajo s svojim lastnikom po obmorskih manj obljudenih poteh,« pravi Emil Senčar, ki vsekakor podpira, da gredo psi zraven na počitnice, kar velja za socializirane pse; za pse, ki živijo v tesnem stiku. »Če pustimo takega psa doma, lahko pride do odtujitvenega sindroma oziroma ločitvene tesnobe, ki je močno razširjena težava in so ji podvrženi nekateri psi. Odtujitveni sindrom je lahko uvod v hujše težave, kot so npr. napade epilepsije ali druge anksiozne motnje, plašnost, nezaupljivost in podobno,« opozarja sogovornik.

Odtujitveni sindrom se kaže v hudem stresu, če kužek ostane sam, neprestano joče, bevska, pospešeno diha in je zelo nemiren. Pri teh psih bi morala biti odločitev, da gre z nami na dopust, zagotova. »Drugače pa je psih, ki imajo kakršnekoli težave,« pravi Emil Senčar. »To velja predvsem za pse, ki imajo težave s srcem, so srčni bolniki, pse z raznimi internističnimi obolenji, kot so bolezni ledvic, jeter, trebušne slinavke. Skratka dobro moramo premisliti razloge za in proti pri bolnih, ostarelih in tudi psihično nestabilnih psih. Tu nam je lahko v veliko pomoč tudi lečeči veterinar, ki dobro pozna zdravstveno problematiko našega psa. Ta nam bo vsekakor predstavil razloge, zaradi katerih je bolje, da kuža ostane doma. Vsekakor svetujem posvet z njim.«

Naj gre pes z nami ali ne, prvi nasvet, ki ga svetuje pasji psiholog Tilen Mlakar, je, da kužku pri odhodu na počitnice pomagamo tako, da naše priprave niso stresne. Bolj, kot bo čutil naš stres, bolj bo negotov in težje bo vse skupaj prenašal.

Hundy išče dom

Lastnica je po deložaciji tri pse oddala v zavetišče. Eden izmed njih je čudoviti Hundy.

Star je 3 leta, je krasnega karakterja, prijazen do ljudi, razume se z drugimi psi. Je srednje velike rasti in je primeren za notranje bivanje. Je cepljen proti kužnim boleznim in steklini in čipiran ter kastriran.

Vse informacije na: Zavod Muri/070 85-11-66/zavod.muri@gmail.com

PASJE ZVEZDE: Imamo zmagovalca!

Pa ga imamo – zmagovalca našega natečaja Pasje zvezde. Izmed 52 fotografij na našem Instagram profilu je največ, kar 556 glasov prejel …

prejela Elddir. Čestitamo!

Več o njem pa v avgustovski tiskani izdaji revije Moj pes, kjer bo zasijal v vsem svojem ‘pasjem siju’.

Spremljajte nas, v jesenskem času prihaja nov natečaj.

 

Filmska novost: Neverjetno življenje psička Enza

Studio, ki nam je prinesel film Marley in jaz, predstavlja novo čudovito zgodbo, ki je posneta po romanu, iz svoje perspektive pa jo pripoveduje psiček Enzo.

Enzu je glas posodil legendarni Kevin Kostner, sicer pa v glavnih vlogah igrata Amanda Seyfried in Milo Ventimiglia. ”Spoznajte psička, ki bo svetu pokazal, kako biti človek.” – s temi besedami je film, ki prihaja na velika platna oktobra, napovedal distrubuter Blitz Film & Video Distribution.

In kakšna je zgodba? Takole so jo opisali distributerji: ”Denny, voznik dirkalnega avtomobila, je v svojem življenju popolnoma predan duhovitemu, pametnemu in predvsem zelo človeškemu psu, Enzu.
Enzo je za Dannyja več kot domači ljubljenček, Enzo je njegov najboljši prijatelj. Nekega dne, Danny spozna učiteljico Eve, ki jo igra Amanda Seyfried. Zaljubita se, poročita in dobita dojenčka. S pomočjo Eve in Enza se Danny nauči, kako biti družinski človek v težkih trenutkih in kako znanje in izkušnje, ki jih je dobil na dirkaški stezi, lahko uporabi v svojem življenju. To izjemno čustveno zgodbo je režiral Simon Curtis, temelji na pa bestseller romanu Gartha Steina.”

Vir besedila, napovednega posnetka in fotografije: Blitz Film & Video Distribution

Poslanka podala pobudo za spremembo pravne definicije živali

Poslanka Socialnih demokratov (SD) Meira Hot je v začetku junija na Ministrstvo za pravosodje in na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila poslansko pobudo za spremembo pravne definicije živali.

Ta namreč po sedaj veljavnem Stvarnopravnem zakoniku žival obravnava kot stvar. Hkrati s spremembo pravne definicije je treba po mnenju poslanke zagotoviti učinkovitejši nadzor in pregled nad stanjem ravnanja z živalmi v institucijah in pri posameznikih, kar je po njenem moč zagotoviti tudi preko posebnega akcijskega načrta.

Kot je objavila na svojem facebook profilu, je Meira Hot prepričana, da kljub spremembam zakonodaje s področja živali v zadnjem času vseeno nismo naredili dovolj. 15. člen Stvarnopravnega zakonika namreč še vedno določa, da je stvar samostojni telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje. »Potemtakem se v skladu s teorijo in sodno prakso med stvari štejejo tudi živali,« je dejala Meira Hot. Meni, da je treba to področje prevetriti, če želimo biti primerljivi z ostalimi državami, ki so prav v zadnjih letih uvedle poseben pravni položaj za živali.

»Ne gre le za kaprico ali zgolj namero za boljši status živali, kajti tudi Evropska unija priznava živalim poseben pomen, saj 13. člen Pogodbe o delovanju EU jasno določa, da so živali čuteča bitja,« poudarja poslanka. Prepričana je, da je zlasti v času, ko smo priča vedno številnejšim primerom grozovitega mučenja in zanemarjanja živali, nujna dopolnitev zakonodaje na način, da bo ta živali ščitila, kršilce pa primerno sankcionirala. Meni, da ta vsebina presega vidik prava, saj gre po njenem za moralo, za etiko in navsezadnje za odnos družbe do vprašanja primernega ravnanja z živalmi.

Aktivneje zaščititi živali kot čuteča bitja

Hotova je prepričana, da je »skrajni čas, da kot družba aktivneje pristopimo k zaščiti živali kot čutečih bitij, s tem da vklopimo vse mehanizme, tako pravne kot nadzorstvene, da preprečimo tragična in skrajno zavržna dejanja mučenja in slabega ravnanja z živalmi«. Ob vložitvi poslanske pobude je izrazila zadovoljstvo, da je Ministrstvo za pravosodje k tej problematiki pristopilo proaktivno, saj je prepričana, da mora biti skupni cilj, ne glede iz katere pozicije ga naslavljamo, dobrobit živali.

Poslanka je že lani podala tudi pobudo za spremembo zakonodaje, ki bi prepovedala prodajo, preprodajo in uporabo pirotehničnih izdelkov.

 

Reks išče dom

Pes na fotografiji je Reks. Star je tri leta, krasita ga čudovit tigrast kožuh in prijaznost.

Reks je bil v zavetišče oddan zaradi smrti lastnika. Vajen je notranjega bivanja, je prijazen in se dobro razume z drugimi psi.

Kontakt: 030/680-063 (Gaja) 

Po ovinkih na Zasavski Triglav

Tokrat smo se na izlet odpravili v Zasavje, ki premore kar nekaj kotičkov, ki jih lahko raziskujemo v družbi štirinožnih prijateljev.

Učna pot Prusnik

V okolico Trbovelj me je pritegnil opis naravoslovno-zgodovinske učne poti Prusnik. Priznam, kar malo se je bilo treba potruditi, a je bilo vredno! Nahaja se v dolini Save, med Zagorjem in Trbovljam. Začetek učne poti sovpada z eno izmed poti, ki vodijo vse do vrha Kuma (3 ure).

Ob kilometer dolgi krožni učni poti se zvrsti devet informativnih točk s panoji. Z njihovo pomočjo obiskovalci spoznajo nekdanji pomen bližnje Save kot prometne poti.  Lahka pot vodi mimo travnika in starega sadovnjaka v gozd. V tem okolju živijo redki hrošči, na travnikih pa uspevajo kukavičevke in kranjska lilija. Nekaj pogledov velja usmeriti v ostenje nad nasprotnim bregom Save. Z veliko sreče boste morda uzrli planinskega orla ali sokola selca. Učna pot se v zadnjem delu približa Savi, kjer pano opozarja tudi na razraščanje tujerodnih vrst rastlin in njihov vpliv na okolje.

foto: Igor Fabjan

Kumski brezokec

Z izletom lahko nadaljujete vse do Kuma (1220 m). A ker je do razglednega vrha več ur hoje, si je dobro olajšati vsaj del poti z avtomobilom. Za ogrevanje se lahko odpravite na raziskovanje naravoslovne učne poti Kumskega brezokca. Med hojo se ponujajo razgledi na Zasavske hribe, pa tudi na 360 metrov visok dimnik trboveljske termoelektrarne, ki je mimogrede, najvišji dimnik v Evropi! 3,5 km dolgo krožno pot pretežno speljano po gozdni cesti, je mogoče prehoditi v poldrugi uri.

Naprej do razglednika

Mimo Dobovca se lahko zapeljete prav do vrha Kuma. Cesta je z izjemo zadnjega kilometra asfaltirana, tik pod vrhom pa je urejeno veliko parkirišče. Kum je odličen razglednik, njegov travnati vrh pa nudi tudi dovolj prostora za sprehajanje s psi. Razgledi segajo vse do Kamniških in Savinjskih Alp, Karavank in Julijcev s Triglavom na čelu. Ponoči pa je mogoče uzreti celo luči Zagreba. Pod cerkvijo stoji planinski dom, ki je odprt vse dni, razen ob ponedeljkih. Vstop v gostišče psom ni dovoljen. A brez skrbi lahko počakajo zunaj, kjer je urejen prostor s posodo za vodo. Še lažje pa je, če se vam pes pridruži na klopeh ob razgledni terasi.

Igor Fabjan

Pasje zvezde: predstavljamo 52 finalistov!

Dragi bralci, s svojimi glasovi ste izbrali 52 finalistov našega natečaja.

Zaradi identičnega števila glasov smo prvotnim 50 finalistom dodali še 2, torej jih imamo 52!

Natečaj se nadaljuje na našem Instagram profilu, glasovanje pa bo ‘odprto’ do 15.6.2019.

S tem dnem bomo razglasili zmagovalca, ki bo postal pasja zvezda revije Moj pes, obiskala ga bo naša novinarska ekipa s fotografom in predstavili ga bomo v reviji. O zmagovalcu odločajo samo vaši kliki!

Glasujete lahko tukaj.

Toplotni udar

Toplotni udar je pregretje telesa zaradi previsoke temperature okolja in visoke stopnje vlage.

Nastanek toplotnega udara še pospešimo, če psa v takih razmerah fizično obremenjujemo, ali če ga imamo pri visokih zunanjih temperaturah zaprtega v avtu.

Prvi znaki toplotnega udara so sopenje, povečana žeja in nemir. Stanje se lahko stopnjuje v omotičnost, krče, pohitreno bitje srca, povišano telesno temperaturo in celo v izgubo zavesti.

Prva pomoč: tudi v tem primeru psa odpeljemo v hladen, senčnat prostor in ga začnemo ohlajati z mokro krpo. Pri tem je pomembno, da z ohlajanjem začnemo pri nogah. Če je pes pri zavesti, mu ponudimo vodo za pitje. Če po petnajstih minutah ni prišlo do izboljšanja, psa po čim krajši poti spravimo k veterinarju in mu že po telefonu sporočimo, da prihajamo.

Boštjan Vidic, dr. vet. med