Mladi angleški hrti iščejo novega lastnika

Iz psarne Truewhipp whippets z velikim veseljem sporočajo, da v sredini septembra 2019 pričakujejo leglo 8 prelepih mladičkov odličnih rodovniških staršev MISSY & ACE. 💖

 

Oče: Multi Champion BARNESMORE CHASE THE ACE
Dam: Champion MY CHAMELOT LADY MYSTIC

 

Več o starših si lahko preberite na povezavi – informacije o rodovniku.
 


Psarna Truewhipp whippets

Igor Pivk, Mošnje 63, 4240 Radovljica
040 58 99 58, e-pošta:zorz30@gmail.com
Facebook: Truewhipp whippets

Tiskana številka: avgust/september 2019

Letna naročnina – 6 številk

Redna cena: 21,00 € + DARILO

 

V aktualni številki si preberite:

  • V središče smo tokrat postavili: Posvojitve psov – po psa na Balkan ali v slovensko zavetišče?
  • V Temi meseca predstavljamo psičko Elddir, prvo pasjo zvezdo revije Moj pes, ki ste jo izbrali bralci s svojim glasovanjem!
  • Srečali smo se z Zdenko Peloz in njeno psičko Kendall, ki je bila najdena v Sarajevu, nekajkrat tik pred uspavanjem, danes pa je zdrava terapevtska psička.
  • V rubriki Zdravje&Nega smo se tokrat posvetili boleznim prostate psov.
  • V rubriki Šolanje&šport kinologinja Urška Krivec piše o pasji samozavesti, predvsem o tem, kako okrepiti pasjo samozavest.
  • Za pasmo meseca smo izbrali nemškega bokserja, med redkimi pasmami pa je dobil prostor kavkaški ovčar.
  • V prehrani tokrat o hranjenju psov, ki imajo težave s prekomerno telesno težo.
  • Na izlet smo se odpravili na Pohorje, kjer je veliko možnosti raziskovanja s štirinožnim prijateljem.
  • V Mačjem svetu pa o mačjem stranišču, ki je hkrati tudi mačje svetišče.

 


V kolikor revije še ne poznaš naroči svoj ogleden izvod.

 

Poznate disciplino: Flying dogs?

Disciplina se je v Sloveniji uvedla pred kratkim, v tujini predvsem v ZDA pa je že zelo razširjena.

Tekmovanja, ki se izvajajo pri nas, so posvečena pasjim skokom in hitrostnemu plavanju. Primerno pa je prav za vse pse, ki radi plavajo in skačejo v vodo. Omejitev praktično ni, le dobra volja in želja po poletnih dogodivščinah.

Največkrat se takšna tekmovanja in treningi odvijajo nekje v bazenih, kjer se skoki izvajajo na nizki in visoki stezi. Približno en meter visoka in osem metrov dolga zaletna steza je postavljena pred bazenom.

Na začetku zaletne steze vodnik ali pomočnik drži psa, ali mu da ukaz, da tam počaka, dokler mu ne poveljuje povelja za skok. Vodnik lahko v bazen vrže tudi priljubljeno igračo, žogico in podobno. V nobenem primeru pa vodnik ne sme iti v bazen. Pri hitrostnem plavanju vodnik ali pomočnik drži psa, ki ga oseba (vodnik ali pomočnik) na drugi strani bazena motivira z igračo, žogico in podobno, tako da pes čim hitreje preplava odmerjeno dolžino. Pes je v tem primeru lahko pripravljen na robu bazena, ali skoči v vodo brez zaleta. Tudi tu vodnik ne sme biti v bazenu.

Kuža naj gre zraven!

Vse leto se veselimo počitnic, ko se približujejo, pa se začnejo skrbi. To se ne dogaja vsem, marsikomu pač.

Kolumno zapisal Tone Hočevar

Tistim, ki berejo revijo Moj pes, se vsekakor lahko zgodi. Kje naj ostane kuža, ko nas ne bo doma, kdo bo skrbel zanj? Kako se bo počutil? Nam bo zameril, ker smo ga za nekaj časa zapustili? Bomo mi brezskrbni daleč nekje ob morju, ali se bomo vsak trenutek spomnili, da nas kuža doma pogreša?

Nekoč takih težav nismo poznali. Psi so bili navezani na verige, srečo so imeli tisti kosmatinci, ki so imeli vsaj senco in svežo vodo. Pri naši hiši imamo kužke od nekdaj, nič se ne spomnim, da jih kdaj ne bi bilo. Naš Miško, moj prvi kuža – točno tak je bil, kakor je zdaj moja finska laponka Pup i– ni bil nikoli privezan na verigo, pod mizo je ležal v kuhinji ali v dnevni sobi in na dvorišču je kraljeval skoraj dve desetletji, celih osemnajst let. Ni pa hodil na počitnice, ker takrat nikomur ni prišlo na misel, da bi poleti zapravljal čas za poležavanje. Ljudje nekoč pač nis(m)o hodili na počitnice. Navsezadnje se tudi z avtomobili nis(m)o vozili prav množično.

Ker pa zdaj ni nekoč, sem prepričan, da je novodobne skrbi mogoče rešiti precej preprosto. Kuža naj gre z nami, zraven naj bo! Vedno, skoraj vedno je mogoče počitniške načrte urediti in prilagoditi tako, da smo na dopustu lahko skupaj. Veliko je krajev, kjer dovolijo pasje obiskovalce. Od nas v takih krajih kakopak pričakujejo, da ne bomo vlačili naokrog nevzgojenih pasjih mrcin, zapuščenih revežev. Zdrave, urejene in lepo vzgojene goste pričakujejo, pa naj bodo psi ali pa ljudje.

Če pasjo druščino jemljemo zares in nam je do tega, da se bo kuža z nami počutil dobro, mi pa z njim, velja dopust načrtovati tako, da ni nič odločenega v zadnji minuti, pa tudi predaleč ne sme biti. Letalom se kar odpovejmo, predolgim vožnjam z avtomobilom pa tudi. Preden se pri naši hiši odločimo za počitnice, nam je jasno, da gremo na morje lahko pozno spomladi ali zgodaj poleti, ali pa v zgodnji jeseni. Ko ni več vroče kot v peklu, vlažno kot pod tušem in tudi turistov ni več veliko. Zlasti ne takih, ki ne marajo psov, ali pa so tako zelo glasni, da motijo tudi nas, kaj šele občutljiva pasja ušesa. Ko po nekaj letih iskanja pravih rešitev zadovoljno najdeš pravo mesto, nehaš iskati. Naslednja desetletja najraje hodiš v kraje, ki jih poznaš, kjer te komaj kaj še kaj preseneti, kjer vsi vedo, da si tisti, ki hodi na dopust s kužki. Z vzgojenimi in prilagodljivimi kužki, ki jih z veseljem sprejmejo tudi v restavraciji ali pa v vaški gostilni. Tam ob pogledu nate in tvoje pse tudi vedo, da se jim bliža konec sezone.

Kužki so nas spremljali že ob morju in v hribih, po Evropi in po deželah onkraj Atlantika. V velikih milijonskih mestih smo bili z njimi in na podeželju. Sila redko se nam je zgodilo – komaj kdaj v dolgih desetletjih – da bi se s kom zapletli v morda neprijetne razprave zaradi pasjega spremstva. Morda še največkrat pred davnimi leti, pa še to ne kje v po naše zaostalih krajih kje na jugu, ampak pri nas. Počasneje se je spreminjalo na slovenskem podeželju in celo v mestih kot pa v daljnih, na prvi pogled eksotičnih deželah. Celo z letali smo vozili kužke s seboj, pa tega ne priporočam, ko gre kdo samo na počitnice. Preveč zapleteno utegne postati.

Če sem nam pripeti, da odidemo nekam, kjer psov nikakor ne sprejemajo, ali pa potujemo daleč, z letalom, je po naših izkušnjah najbolje, da temu prilagodimo domačo hišo. Pravi pasji prijatelji skoraj gotovo najdemo koga od drugih ljubiteljev psov, še najbolje pa lastne otroke in vnuke, ki se bodo preselili v naše stanovanje, za teden ali dva bodo sostanovalci naših kužkov. Vem, ni lahko najti ljudi, ki se bodo žrtvovali za nas, čisto nemogoče pa tudi ni. Pasji hoteli so lažja rešitev, zadnje čase je veliko novih možnosti, ki pomagajo, kadar kuža ne more z nami.

Govorim iz svojih izkušenj, ne iz teorije. Ne vem, kaj o vsem tem mislijo spretni prodajalci idej in vedno novih metod šolanja, vzgoje, psihoterapevtskih metod, tisti, ki se smejejo vsemu, kar je bilo včeraj, ne vedo pa, da za njimi že prihajajo novi, še bolj spretni prodajalci novih idej, ki se bodo smejali njim in njihovim ta trenutek najnovejšim rešitvam.

Supanje s psom

Zelo priljubljeni šport v zadnjem času je supanje. Zakaj tega ne bi počeli skupaj z našim najboljšim prijateljem?

Tudi v Sloveniji imamo društva in posameznike, ki ponujajo tečaje supanja s psom in vas naučijo osnov in pasti takšnega športa. Supanje je lahko odlično sredstvo za pripravo psa na vodo, hkrati pa ponuja zelo priporočljive vaje za ravnotežje – tako nas kot pasjega prijatelja. Najprej je treba psa privaditi na desko in zgraditi njegovo samozavest. Nato pa naj se dogodivščina začne.

RECEPT: Zelenjavčki

Če kdaj, je sedaj pravi čas za zelenjavčke, ko vrtovi pokajo od vsega svežega in zelenega. Poceni in predvsem izjemno zdrav pasji priboljšek!

Potrebujemo:

  • 2 skodelici drobno naribane surove zelenjave
  • 1 jajce
  • 3 žlice olivnega olja
  • 1,5 skodelice pšenične moke

Pečico segrejemo na 180 stopinj. V posodi zmešamo vse sestavine in jih dobro pregnetemo. Testo razvaljamo in s poljubnim modelčkom izrežemo piškotke. Pečemo jih 12 minut.

Recept so pripravili v Pasji pekarni Pika

Kako lahko treniramo pasji spomin?

Tako kot človek trenira svoj spomin z možgansko telovadbo, se da trenirati tudi pasji spomin. Pasje izkušnje lahko načrtujemo.

V prvi vrsti je seveda ponavljanje vaj in poslušnosti, ki včasih postane suhoparno in takrat je čas za bolj zabavne, pa nič manj učinkovite vložke.

Pasja psihologinja in kognitivno-vedenjska terapevtka za pse Sara Čotar predlaga naslednjo igro: »Psu lahko pokažete najljubšo igračo, jo odložite tako, da jo vidi, na nočno omarico ali vejo, če ste zunaj, se oddaljite skupaj s psom, da je ne vidi več, in mu potem recite, naj jo poišče. Zdaj se boste vprašali, kako naj vemo, ali bo pes uporabil vonj ali spomin? Razliko boste takoj opazili. Pes, ki bo uporabil spomin, bo šel brez oklevanja direktno k igrači. Pes, ki bo uporabljal vonj, pa bo sprva vohal po zraku in šel malo naokrog. Na začetku ne čakajte predolgo, preden ga pošljete iskat, največ 10 sekund. Postopoma pa lahko podaljšujete čas na 20 sekund, sčasoma na 30 minut, 60 minut ali celo en dan. Ko boste čakali nekaj sekund, boste opazili, da je pes pozoren in osredotočen na nalogo; v tem primeru boste trenirali kratkotrajni ali delovni spomin. Ko pa bo pes opustil pozornost na nalogo in bo mislil na drugo ter se bo potem ponovno vrnil k nalogi, bo vadil dolgoročni spomin.«

Sara Čotar za konec poudari še, da s treningom spomina izboljšamo tudi druge kognitivne sposobnosti, kot sta pozornost in koncentracija, po kateri zelo hrepenijo vsi lastniki psov, sploh tisti, ki so s psom v šoli, ali se z njim ukvarjajo profesionalno (reševalni, terapevtski, tekmovalni psi).

Reks išče dom

Kosmatinec na fotografiji je Reks. Star je tri leta in išče topel dom.

Reks je ostal brez doma po smrti svojega skrbnika, dediči so ga oddali v zavetišče. Je krasen kosmatinec z edinstvenim “tigrastim” kožuhom, razume se z drugimi psi in mucami, do tujcev je zadržan.

Star je okoli 3 leta in je srednje velike rasti. Najbolj bi bil vesel novega doma nekje v hiši z ograjenim vrtom, je sobno čist in pozna osnovno poslušnost.

Kontakt:  070 85-11-66 ali zavod.muri@gmail.com 

Po brutalnem napadu poginil reševalni pes Rex

Prejšnji teden so v Karlovcu neznanci brutalno pretepli Rexa, reševalnega psa karlovških gasilcev. Rex je poškodbam podlegel.

Rex, star komaj 15 mesecev, je bil reševalni pes karlovške gasilske enote, ki je živel z enim izmed gasilcev, Dejanom Ranitovićem. Ko je bil ta na delu, so v njegovo hišo vdrli neznanci (ni jasno, ali je bil eden, ali jih je bilo več) in na dvorišču jih je pričakal Rex. Lotili so se ga s palicami in ga na brutalen način pretepli. Čeprav je za začetku kazalo, da si bo pes opomogel, zanj je ‘navijalo’ ogromno ljudi, ki so žalostno zgodbo zasledili na spletu, je na koncu Rex poškodbam podlegel. Storilec še ni znan.

Pasji sladoled – pravi hit

V vročih poletnih dneh tudi psom prija sladoled, čemur se prilagaja ponudba.

Pasji sladoled med drugim strežejo v ljubljanski Gelateria Romantiki, kjer so pasje sladolede začeli izdelovati pred dvema letoma in – kot so nam povedali – sicer zato, ker so po njih povpraševale stranke.

»Za enkrat imamo samo en pasji okus, in sicer kombinacijo janolka, banan in korenčka. Čez kepico sladoleda pa naše pasje stranke dobijo posip iz piškotkov z jetrcami in ajdo,« so nam povedali v Gelaterii.