Zavetišče Perun po podpori županov ostaja odprto

Kot kaže, Zavetišče Perun ne bo zaprlo svojih vrat. Pred časom so se v medijih pojavili namigi, da tam ni vse tako, kot mora biti ter da se dogajajo nepravilnosti.

V zvezi s tem so prek Razvojne agencije Zgornje Gorenjske sklicali novinarsko konferenco ‘zgornjegorenjski’ župani, torej župani Jesenic, Kranjske Gore, Bleda, Gorij, Bohinja, Radovljice in Žirovnice. Na njej je bil prisoten tudi lastnik Branko Pirc, ki vodi Zavetišče Perun. Vsi župani so izrazili podporo zavetišču, ki tako ostaja odprto.

”Župani so povedali, da na nobeni od občin zoper delo zavetišča niso nikoli prejeli nobene pritožbe posameznih občanov, delo z zavetiščem oziroma njegovim lastnikom pa ocenili kot korektno in strokovno. Zbrane medije so obvestili, da je Branko Pirc na podlagi pogovora z župani pred kratkim izrazil pripravljenost, da z dejavnostjo za teh sedem občin Zgornje Gorenjske nadaljuje tudi v prihodnje. Sodelovanje z ostalimi gorenjskimi občinami je odvisno od vsake občine posebej,” so zapisali na Občini Jesenice na portalu mojaobcina.si. In še, da bi vsaka druga rešitev, torej novo, bolj oddaljeno zavetišče, pomenila velik finančni in časovni zalogaj.

Perun sicer deluje na območju 17-tih občin, preostale se bodo glede nadaljnjega sodelovanje opredelile same od v skladu z dogovorom z Brankom Pircem. Ta je po nedavnem medijskem ‘linču’ celo napovedal zaprtje zavetišča. To se na podlagi podpore omenjenih občin, ne bo zgodilo.

O delovanju zavetišč pri nas pa si več lahko preberete tukaj. 

vir. mojaobcina.si

 

Pes več kot 24 ur varoval pogrešano 3-letno avstralsko deklico

Kar 24 ur so v zahodnem delu Avstralije, ki so jo prizadele poplave, pogrešali 3-letno deklico Matildo in njenega psa. Zgodba se je srečno razpletla, glavni junak pa je njen pes.

Deklica in njen jack russel terier sta odtavala od doma, potem pa ostala ujeta v poplavah. Za njima so sprožili veliko iskalno akcijo. Po 24 urah iskanja so ju končno zagledali iz helikopterja, nahajala sta se 3,5 kilometra od doma. Deklica je bila popolnoma prekrita z blatom, a živa in zdrava, pravzaprav brez praske. Reševalci so dejali, da je bil ob njej vseskozi njen Wolfy, ki jo je varoval. ”Wolfy je pes, kot bi si ga želel prav vsakdo”, so ob tem zapisali avstralski mediji.

vir: bbc.com

Na Ptuju dočakali pasji park

Na Ptuju so pred kratkim otvorili nov in prvi pasji park v mestu.

Kar nekaj let so se pasji skrbniki na Ptuju zavzemali za nov pasji park, že pred sedmimi leti je bila podana pobuda za njegovo ureditev, pred nekaj dnevi pa so ga končno dočakali.

Ograjene površine, kjer se psi lahko prosto sprehajajo, so uredili na Osojnikovi cesti, ob stanovanjskem bloku. Park, ki ga je financirala mestna občina, se na 5000 kvadratnih metrih. Razdeljen je na dva dela, v enega večjega in drugega manjšega. Manjši del so namenili starejšim oz. manj socializiranim psom, večji del pa vsem ostalim.

V parku so koši za smeti in klopi, za senco v poletnih dneh bodo skrbela številna drevesa. Tako so – poleg psov – tudi pasji skrbniki dobili prostor, kjer se lahko družijo med seboj. Omeniti je potrebno le to, da v parku ni dostopa za vodo, zato jo morajo skrbniki prinesti s seboj.

V Sloveniji imamo tako vedno več pasjih parkov. Kot pa poudarjajo številni mediji, je Ptuj prehitel Maribor, ki kot drugo največje slovensko mesto še nima niti enega pasjega parka.

Š.D.

Delovanje zavetišč slabo urejeno: ohlapen pravilnik omogoča zlorabe

Delovanje zavetišč v Sloveniji je boljše kot npr. delovanje zavetišč v državah tretjega sveta, splošno gledano pa je delovanje naših zavetišč še vedno slabo urejeno. Tako meni Nevenka Lukić Rojšek iz Društva za dobrobit živali AniMa.

»Edini interes naše države je, da upravitelj, kdor koli pač to je, zavetišče vodi in skrbi za živali tako, kot nalaga javni interes. A standardi za zaščito živali so samo minimalni in so daleč od optimalnih,« opozarja Lukič Rojškova. Prepričana je, da lahko o tem, kakšno je stanje v zavetiščih in delovanje zavetišč, sklepamo že iz navedbe Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), »ki pravi, da v nekaterih zavetiščih ni vse tako, kot bi moralo biti. Vodstva nekaterih zavetišč namreč po svoje tolmačijo določene člene Zakona o zaščiti živali in Pravilnika o pogojih za zavetišča, saj po zapuščeno (včasih celo poškodovano) žival nočejo priti,« trdi sogovornica.

Opozarja, da so naša zavetišča še vedno polna nečipiranih psov, ki jih zavetišča najraje čim prej vrnejo nevestnim lastnikom. Še večje težave so na področju zavrženih mačk, kjer, kot pravi, ni nikakršnih pravih evidenc niti ne obstaja centralni register. »Najditelje živali, predvsem v primeru mačk, zavetišča dostikrat postavljajo v položaj, da morajo sami poskrbeti za žival, čeprav je najditeljeva dolžnost o zapuščeni živali obvestiti pristojno zavetišče in/ali veterinarsko organizacijo in nič drugega,« pove Nevenka Lukić Rojšek in doda, da bi moralo delovanje zavetišč nujno vključevati tudi ogled doma, kamor se žival oddaja, a tega ne storijo. Prepričana je, da bi pri iskanju in preverbi doma zavetišča lahko izkoristila pomoč društev za dobrobit in zaščito živali, ki imajo široko vzpostavljene socialne mreže. »V zavetiščih se pogosto zaposli ljudi, ki se izgovarjajo zgolj na zakone, le redki izmed njih delajo v skladu z etiko, moralo, vrednotami in sočutjem,« je o delovanju zavetišč kritična sogovornica.

Ohlapen pravilnik omogoča zlorabe

Katjuša Rajovec iz Zavoda Muri pravi, da je splošno oceno o delovanju zavetišč zelo težko podati, saj nekatera – ta sicer po njenih besedah lahko preštejemo na prste ene roke – delujejo zelo dobro z roko v roki za dobrobit živali in lastno preživetje, spet druga pa da na to dobrobit varovancev pogosto pozabijo in se usmerjajo predvsem v dobiček. Kot dobro izpostavlja to, da lahko v Sloveniji vsak v vsakem trenutku obvesti pristojno zavetišče o najdeni zapuščeni živali in jo tudi preda. Poudari, da ne glede na izgovore občine in/ali zavetišč, zakon natančno opredeljuje odgovornost sprejema tako zdravih kot bolnih in/ali poškodovanih živali. Na drugi strani pa se ji zdi zelo ohlapno napisan Pravilnik o pogojih za delovanje zavetišča, ki dovoljuje marsikatero zlorabo. »Ne smemo posploševati, niso vsa zavetišča slaba. Zame je slabo zavetišče tisto, ki ne poskrbi za kakovostne fotografije in opise živali, ki se oddajajo, in ki jim ne nudi ustrezne socializacije (psom). Pa tudi tisto, ki po tridesetih dneh evtanazira povsem zdravo žival, čeprav še ni izčrpalo vseh možnosti za izogib temu postopku. Slabo zavetišče je tisto, ki ima slab odnos do živali in ljudi, kar se pa običajno zelo hitro vidi,« pove sogovornica, vendar pa, tako kot tudi drugi predstavniki društev, konkretnih imen ne želi navesti. Poudari, da tudi v zavetiščih, ki so zgledna, živali ne uživajo in da si vse zaslužijo lasten dom.

Premalo denarja in preveč živali

Nasprotno pa v zavetiščih ocenjujejo, da je trenutno stanje zadovoljivo. »Dobro je, da je večina države pokrita z zavetišči za zapuščene živali, slabo pa je, da lokalne skupnosti, torej občine, le s težavo pokrivajo stroške, ki nastajajo zaradi namestitve zapuščenih živali,« pravi Marjan Ivan Kerčmar, direktor zavetišča Mala hiša.

Tomaž Kristanič, vodja mariborskega zavetišča, je prepričan, da imajo vsa zavetišča nekaj skupnega – premalo finančnih prilivov in občutno preveč živali, predvsem mačk, kar bi se lahko hitro rešilo, če bi ljudje živali sterilizirali in kastrirali. Poudarja, da se v vseh zavetiščih in društvih po najboljših močeh trudijo živalim nuditi čim boljši in kakovosten prehodni dom in jim nato najti nov ljubeč dom.

Še bolj zadovoljni so v zavetišču Oskar Vitovlje. Pravijo, da so v preventivo in izobraževanje na področju živali vložili ogromno, da se število zapuščenih psov zmanjšuje in da so pri njihovi oddaji zelo uspešni. Tudi mačke uspešno sterilizirajo in kastrirajo in socializirane tudi oddajajo. »Sicer pa nas veseli, da je zakonsko vse dobro regulirano in da je sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pregledno. Vedno pa je prostor za izboljšave,« menijo v zavetišču. Dodajo, da so pod nadzorom lokalnih skupnosti, ki nadzorujejo smotrno porabo proračunskih sredstev, in veterinarske inšpekcije UVHVVR. »Inšpektorji preverijo pisne in elektronske evidence, ki se nanašajo na sprejem, oddajo in oskrbo, še zlasti zdravstveno oskrbo živali, ter servisne in nastanitvene prostore za živali. Nadzor je najmanj enkrat na leto oziroma zadnja leta večkrat, saj preverjajo prijave,« povedo v Vitovljah.

Nadzor izvaja 20 veterinarjev

Pa je zakonsko res vse urejeno? »Nadzor nad zavetišči je neustrezen, ker Pravilnik o pogojih za delovanje zavetišča ni dovolj podrobneje opredeljen. Prav tako menim, da se izredni strokovni nadzori izvajajo premalo, predvsem na področju sprejemanja in evtanazij mačk,« meni Katjuša Rajovec.

Nadzor nad zaščito živali v reji in nadzor nad dobrobitjo hišnih živali vključno z nadzorom nad nevarnimi živalmi izvaja 20 uradnih veterinarjev. Kot pravijo na MKGP, ti izvajajo tudi nadzor nad delovanje zavetišč za zapuščene živali. V letu 2017 so v zavetiščih izvedli 28 pregledov, glavne neskladnosti pa so se nanašale na neizveden veterinarski pregled živali, nepopolno evidenco o sprejemu živali, ni bilo dokazil o sterilizaciji oddanih psic, potrebna je bila ureditev starih namestitvenih prostorov, ugotovili so neustrezno ravnanje z mačko, prenizko temperaturo v mačjih boksih in pomanjkljivo opremo.

Lani so izvedli 23 pregledov zavetišč. Glavne neskladnosti so se nanašale na pomanjkljive evidence v izolatoriju in evidence o oddaji mačk, dokončanje ograje okrog zavetišča, prenovo kletk v izolatoriju, ureditev starih namestitvenih prostorov zavetišča, na pomanjkljive evidence o čiščenju in razkuževanju.

Letos pa je bilo do konca oktobra izvedeno skupaj 15 pregledov zavetišč. »Glavne neskladnosti so se nanašale na zavrnitev sprejema poškodovane živali, oskrbnik ni imel izpita za oskrbnika, našli so nepopolne evidence, ugotovili neaktivno iskanje novih lastnikov, neoznačevanje oddanih mačk novim lastnikom, ni bilo sprejema v zavetišče najdenih prostoživečih mačk, ampak so jih po posegu takoj vračali v okolje, ugotovili so tudi zavrnitev sprejema mačke,« o delovanju zavetišč pravijo na MKGP. Dodajo, da so bile za odpravo ugotovljenih neskladnosti pri delovanju zavetišč izdane štiri ureditvene odločbe in uvedena dva prekrškovna postopka, ostala neskladja pa so zavetišča odpravila v času inšpekcijskega pregleda.

Andreja Šalamun (celoten prispevek o delovanju slovenskih zavetišč je na voljo v aktualni številki revije Moj pes)

Pogumna psička Šaka v mrazu več kot 24 ur zdržala ob poškodovanem Roku

Prava drama se je odvijala v torek in sredo na območju Blegoša, kjer so svojci pričeli pogrešati Roka Puclja. Vse se je srečno končalo, tudi zahvaljujoč Šaki, ki se je izkazala kot zelo pogumna psička.

Rok se je v družbi dveh psičk, Šake in Missy, odpravil na Blegoš, pri sestopu pa se je poškodoval. Missy je sama našla pot do izhodišča, Šaka pa je več kot 24 ur zdržala pri poškodovanem in podhlajenem Roku, dokler ni prišla pomoč.

Takole so ob srečnem koncu akcije zapisali kranjski policisti: »Psički Šaka in Missy, gorski reševalci, vodniki reševalnih psov in policisti. Danes je vsak dal od sebe svoj maksimum. Hvala vsem, ki ste sodelovali v iskalno-reševalni akciji na Blegošu. In psička Šaka, človek postane čustven in ostane brez besed, v mrazu in težkih razmerah je več kot 24 ur zdržala ob poškodovanem lastniku. Hvala vsem, bilo vas/nas je več kot 30.«

Za filmček kliknite na spodnjo povezavo: 

Blegoš, iskalno-reševalna akcija

🙌👏Psički Šaka&Missy, gorski reševalci, vodniki reševalnih psov in policisti. Danes je dal vsak od sebe svoj 💪maksimum. Hvala vsem, ki ste sodelovali v iskalno-reševalni akciji na 🏔️Blegošu. In 🐕psička Šaka, človek postane čustven in ostane brez besed, v mrazu in težkih razmerah je več kot 24ur čas zdržala ob poškodovanem lastniku. 🙌👏 Hvala vsem 🙏🙏, bilo vas/nas je več kot 30.

Objavil/a Policijska uprava Kranj / Police Directorate Kranj dne Sreda, 15. januar 2020

Sneg in mraz: 9 pasem, ki obožuje zimske razmere

Sneg in mraz sta za nekatere pasme psov neprijetna, poznamo pa tudi take, ki prav uživajo v zimskih razmerah.

Te pasme so bile nekoč značilne za Arktično področje, ki je večino leta prekriva sneg, tam so imele svoje naloge.

Sibirski haski

Pasma, ki je znana po sposobnosti, da prenese zelo hladno vreme in sneg, saj izhaja iz Sibirije. To so psi, ki so v preteklosti vlekli sani, da so ljudje lažje premagovali daljše razdalje v ekstremnih zimskih razmerah.

Aljaški malamut

Pasma znana kot največji izmed arktičnih slednih psov in je na videz podobna sibirskemu haskiju. Po rodu je z Aljaske in danes velja za eno izmed najstarejših pasem arktičnih psov.

Bernardinec

Pasma izhaja iz Švice in njeni kratkodlaki predstavniki že desetletja pomagajo pri iskanju ljudi, ki so ujeti v sneg. Velja za eno najboljših pasem za življenje v hladnem vremenu.

Tibetanski terier

Ta pasma je manjša v primerjavi s preostalimi s seznama, a vseeno uživa v hladnih zimskih razmerah. Pasma prihaja iz Tibeta in je bila prvotno pasma čuvajev na zasneženih gorah. Z dolgo dlako in velikimi šapami, ki služijo kot pasji snežni čevlji, se ta pasma odlično znajde v vseh snežnih razmerah.

Ameriški eskimski špic

To je še ena majhna pasma psov, ki ima gosto puhasto belo dlako z grivo okoli vratu. Ta pasma je neverjetno pametna in je odličen spremljevalec katerega koli življenjskega sloga. Njihov “debeli plašč” ni samo odličen, ker jim zagotavlja toploto, ohranja jih tudi suhe.

Novofundlandec

Ta pasma prihaja z otoka Nova Fundlandija, ki se že od nekdaj uporablja in je še vedno dejavna pri reševanju na vodi. S svojim debelim krznom in zajetnim telesom lahko prenašajo ostre arktične razmere. Čeprav se morda zdijo težki, so ti psi zaradi svoje mirne narave odlični spremljevalci družin in se z otroki odlično razumejo.

Nemški volčji špic

Ta manjša pasma s svojo prisotnostjo zelo rada razveseljuje svoje spremljevalce in se odlično znajde tudi na mrazu. Prvotno so na Nizozemskem vzrejeni kot psi čuvaji.

Akita

Pasma Akita je bila nekoč na Japonskem znana kot kraljeva pasma. A zaradi debelega krzna, ki jim pomaga ohranjati toploto, se odlično počutijo tudi na mrazu. Ti psi so lahko na trenutke trmasti, a bodo tudi neverjetno zvesti družini.

Norveški sivi losovec

Kot je mogoče predvidevati ta pasma prihaja z Norveške in ima rada aktiven življenjski slog. Če ste človek, ki rad telovadi tudi v mrazu, vam bo ta pes kot najboljši partner pri športnih aktivnostih.

Nekaj idej o tem, kaj početi s psom pozimi, pa si lahko preberete tukaj.

B.R

Podarjeni čas je najlepše darilo …

Sredi novembra je bilo v slovenskih zavetiščih 181 psov in 581 mačk. Skupaj skoraj 800 dušic, ki potrpežljivo čakajo na lepše življenje.

Kolumna: Špela Šimenc

Nekatere bodo imele srečo in bodo nekoč zagledale prijatelja, ki jim bo nudil topel dom. Druge tega nikoli ne bodo spoznale. K sreči obstajajo ljudje, ki svoj prosti čas namenjajo njim. Jih pridejo pobožat, jih peljejo na sprehod, jih opazijo in se na vse pretege trudijo, da bi jim našli dom. Eno izmed njih, ime ji je Katjuša, tokrat lahko spoznate v našem intervjuju, a aktualni številki revije Moj pes. Ljudje kot Katjuša so mi v velik navdih. Pri njih se zdi, da se vse da in da se vse zmore … V teh prazničnih dneh razmišljam o tem, kako lep bi bil svet, če bi bilo več takih ljudi. Če bi si vsakdo sem in tja vzel čas za pomoči potrebne. Ljudi ali živali. Kajti podarjeni čas je najlepše darilo. Njegova skrivnost je, da osreči dvojno. Tistega, ki ga prejme in še bolj tistega, ki ga podari. To bo moja novoletna zaobljuba.

Nizozemska uradno prva država brez uličnih psov

Na Nizozemskem so v zadnjem obdobju aktivno promovirali posvajanje psov, namesto kupovanja. Rezultat? Nič več uličnih psov.

K temu je prispevalo več ukrepov. Aktivno so izvajali projekt CNVR (angleške kratice za: catch – neuter – vaccinate – return), s pomočjo katerega so lahko nadzorovali število uličnih živali in preprečili njihovo razmnoževanje. V državi imajo tudi živalski policijo, ki strogo nadzoruje vsakršno nasilje zoper živali. Če državljani na ulici vidijo psa, pokličejo to policijo, ki psa namesti v varno zavetišče. Poleg tega pa država svoje prebivalne močno spodbuja, da posvajajo, namesto kupujejo. Ponekod so za nakup psa celo povišali davke, da bi tudi s finančnega vidika ljudi bolj usmerili k posvajanju.

Miško išče dom

Miško je star okoli pet let in je podoben pasmi maltežan. Je prijazen in obožuje sprehode, igriv in vajen drugih psov ter muc.

”Zanj iščemo odgovoren dom, kjer mu bo omogočeno notranje bivanje in kvalitetna prehrana ter veterinarska oskrba po potrebi. Zaradi preteklih slabih izkušenj ni primeren za bivanje z majhnimi otroci,” so še zapisali v Zavodu Muri.

Kontakt: 070 85-11-66 ali zavod.muri@gmail.com

5 novoletnih zaobljub za nepozabno leto z vašim štirinožnim prijateljem

Letos bom vsak dan telovadil, prepolovil čas, ki ga preživim na družabnih omrežjih in do poletja privarčeval za 14-dnevne počitnice. Zveni znano?

Namesto da bi sprejeli zaobljube, ki jih nikoli ne boste mogli uresničiti, imamo boljšo zamisel. Osredotočite se na svojega hišnega ljubljenčka – to je bolj zabavno in prinaša prednosti za vas in vašega kosmatega prijatelja.

Skupaj preizkusita novo aktivnost

Poskusite s pohodništvom, tekom ali pa skupaj s prijateljem in njegovim ljubljenčkom organizirajte skupno druženje. V vsakem primeru bo zabavno.

Redna nega

Ljubljenčka vsak dan ali vsaj tedensko krtačite, tako se bodo olja s kože enakomerno porazdelila po dlaki in bo videti še lepša in bolj zdrava. Dodatni bonus – to pomeni tudi manj odpadlih dlak na kavču in vaših oblačilih.

Čas je za spremembe

Veste, da svojega psa ne bi smeli hraniti, medtem ko obedujete in da je nenehno lajanje na poštarja zelo nadležno. Čas je, da se skupaj odvadita neprimernega vedenja in se naučita nekaj novega.

Redno obiskovanje veterinarja.

Želite, da je vaš štirinožni prijatelj zdrav, kajne? Ključni so redni pregledi in preventivna nega.

Skupni izlet

Ustvarita skupaj nekaj nepozabnih spominov, pa čeprav je to le sprehod po slovenski obali in čofotanje v morju.

B.R.