To so prvi odzivi društev na posvet Za boljšo prihodnost živali (Bo sploh kaj bolje?)

Spremljali smo posvet Za boljšo prihodnost živali in se odločili povprašati o vtisih po njem tiste, ki so se za živali prvič lahko zavzeli v Državnem zboru. Do danes smo prejeli komentarje nekaterih društev in – tu so prvi odzivi na posvet … 

Šokirani nad navedbami bivše direktorice inšpektorata

“Osebno sem imela velike upe in pričakovanja, saj menim, da je zadnji čas, da naslovimo izzive iz področja odnosa ljudi do živali in njihovega trpljenja zaradi človeka. Z novo vlado se odpirajo nova upanja in nagovora mag. Urške Klakočar in dr. Goloba sta pokazala, da razumeta problematiko. Globoko so me razočarala pojasnila in stališča ministrice za kmetijsto, kar šokirala pa navajanja bivše direktorice inšpektorata Vide Čadonič, ki je imela 12 let časa za izboljšave, ko je vodila resor, pa je zopet “pri koritu” in brez sramu ignorira in celo zavaja s svojimi zaključki, da ne omenim, da je živali imenovala “stvari”, kar niso, saj so vendar deklarirana kot živa čuteča bitja,” povedo v društvu Reks in Mila.

Meni, da varstvo živali nikakor ne more spadati pod resor kmetijskega ministrstva, kar se je izkazalo še posebej z njihovo objavo predloga pravilnika financiranja zavetišč, ki naj bi preprečilo  usmrtitve zdravih živali, pa je predlog več kot žaljiv, mačke naj bi financirali s 5 centi na dan, to tudi smešno ni.

Doda, da je bil posvet sicer dragocen, saj se je na enem mestu na glas iz strani društev za zaščito živali povedalo, koliko trpljenja se živalim dogaja vsak dan zaradi nas ljudi. “Upam, da vlada ne bo ostala samo na tej ravni, ampak da so slišali potrebe iz terena in resno mislijo z zaostritvijo Zakona o zaščiti živali, ki ga nujno potrebujemo. Ne morem pa razumet omenjenih dveh gospa, ki problemov ne zaznata, to je zelo zelo žalostno. Tudi ljudje naj bi bili čuteča empatična bitja in naj bi dojeli trpljenje drugih,” zaključi sogovornica iz društva Reks in Mila

Umik oglaševanja živali na oglasnikih

Kot pravijo v društvu Žverca, so pogrešali več govora o omejevanju prodaje strupov, zaradi katerih trpijo ‘ciljne’ živali in živali, ki so višje v prehranski verigi, poleg tega pa še tiste, ki slučajno pojedo strupe ali pa namerno nastavljene.

Med drugim pa tudi o ukrepih za boljši nadzor nad tem, kdo pridobi žival v oskrbo: “Glede slednjega smo tudi mi podali predlog ukrepa, ki bi umaknil oglaševanje živali na oglasnikih, kjer se oglašuje karkoli drugega. Živali bi lahko za oddajo oglaševala le zavetišča in podporna društva, za prodajo pa registrirani, preverjeni rejci. Na tak način bi lahko živali prišle le k ljudem, za katere se posrednik prepriča, da so pripravljeni na skrbništvo. Upamo, da ne drži komentar, da morda kot družba na to nismo pripravljeni, kar smo slišali po predstavitvi. Tak ukrep se nam ne zdi nekaj, zaradi česar bi bil kdorkoli za kaj prikrajšan. Razen seveda prevarantski posredniki, ki služijo na naivnosti ljudi in trpljenju živali.”

Obljube bolj populistične kot smiselne

“Veseli nas, da se je o dobrobiti živali govorilo tako javno in z zavezo, da bomo čez eno leto pregledali rezultate in morebitne spremembe na področju,” povedo v Društvu za zaščito živali Ljubljana. Žal je, kot pravijo, problematika zelo široka in raznolika, zato bi bilo nujno organizirate tudi manjše, bolj tematsko usmerjene posvete in načrte.

“Slišali smo nekaj obljub, za katere močno upam, da jih bodo vsi tudi držali. Žal so bile nekatere bolj populistične in splošni javnosti všečne, kot pa smiselne in učinkovite. Področja se je nujno lotevati ne samo s posvetom z vsemi deležniki, ampak upoštevanjem izkušenj s terena in iz prakse. Zadnja sprememba Zakona o zaščiti živali je bila recimo sprejeta prenagljeno in z mislijo na všečnost javnosti, nekateri deli pa se v praksi že kažejo za problematične, recimo financiranje zavetišč,” še navedejo.

Dialog z organizacijami je že velik plus posveta

“Smo izredno zadovoljni, da je bil sklican posvet s strani najvišjega zakonodajnega organa v državi. To je znak, da se na ravni tistih, ki usmerjajo razvoj družbe razvija zavedanje o tem, da si svet delimo tudi z drugimi živimi bitji in da človek glede na moč, ki jo ima odloča o usodi številnih živih bitij in je s tem tudi odgovoren zanje,” povedo v društvu s Hrti za hrte.

Odziv nevladnih organizacij, ki se po različnih plateh prizadevajo za dobrobit živali, je bil izjemen. To kaže, da do sedaj ni bilo dialoga in so ga NVO-ji sprejeli z obema rokama. Torej dialog je, kot pravijo, že prvi prispevek tega posveta.

“Dialog ni tekel samo med parlamentom in NVO-ji za živali, temveč tudi s predstavniki interesnih združenj za rejo živali. Tudi ta dialog je dobrodošel, čeprav se zdi najtrši oreh ko gre za dobrobit rejnih živali na eni strani in dobičkom na drugi strani. NVO-ji so predstavili vrsto predlogov in so ti izredno dragocen vir podatkov in rešitev za upravne in zakonodajne organe v državi. Končno so tudi predstavniki države ugotovili, da je v društvih zbranega izredno veliko znanja,” še dodajo.

Po teh plusih posveta pa se sprašujejo, koliko od predlogov se bo udejanilo v zakonodaji in pozneje v praksi? Koliko opozoril zaradi nedelovanja inštitucij bo vplivalo na izboljšanje njihovega dela? Koliko strategij bo upoštevalo ne zgolj uporabo živali za zadovoljevanje človekovih potreb temveč tudi pravice živali in pogled na svet tistih, ki v živalih vidijo sopotnike in človeku enaka bitja?

“Točnih odgovorov ne poznam, dejstvo, da posvet ni imel nekih jasnih zaključkov kaže, da je to šele začetek in bo potrebno vložiti še veliko truda, da se bo zgodila dejanska sprememba v miselnosti in pravni ureditvi,” zaključijo.

Pripravljeni na izboljšave, a rejne živali zapostavljene

“Vlada je zelo pripravljena izboljšati pogoje za živali, predvsem za pse in muce. Prav tako bo v kazenskem zakoniku sprememba glede zanemarjanja živali, dodano zanemarjanje iz malomarnosti, kar največkrat je. Za ostale živali, denimo rejene ter prostoživeče, pa ne bo večjih sprememb. Tako, da za živali nič ne spremeni stavek v stvarno pravnem zakoniku, da so čuteča bitja. Prav tako je vprašljivo ali se bodo poskusi na živalih prenehali,” so skeptični v društvu Animal Angels Slovenia.

Kakšno korist bo to prineslo živalim?

“Vsekakor je bil posvet pomemben dogodek. Nekaj takega se je v Sloveniji zgodilo prvič. Kakšno korist bo to prineslo za živali, je seveda glavno vprašanje. Toda, nekaj je očitno: problematika živali se je začela reševati tam, kjer se na najvišjem nivoju rešujejo problemi ljudi. Širši javnosti je bila predstavljena kot ena od tem, ki si zasluži vso pozornost. Ljudje so se začeli o tem pogovarjati in to so že lahko prvi koraki do izboljšanja odnosa do živali,” povedo v Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice.

Manj zadovoljni pa so z zaviranjem sprememb. “Po tolikih letih raziskovanja in dobre informiranosti je za nas težko poslušati nekatere državne uradnike, kako še vedno govorijo, da drugače ne gre, čeprav obstajajo ne le dokazi, temveč tudi primeri dobre prakse, da je možno drugače in celo veliko boljše za ljudi in živali.”

 

 

 

Trenutno uradno najstarejši pes na svetu ima za sabo žalostno zgodbo

Spike je pes mešanec (s čivavo), ki trenutno šteje 23 let. Guinnessova knjiga rekordov ga je razglasila za trenutno najstarejšega psa na svetu.

Spike je bil rojen novembra 1999, rekord pa je uradno podrl 7. decembra lani, ko je bil starejši kot 23 let in 7 dni – v vasi Camden v zvezni državi Ohio.

Njegova lastnica ga ima od njegovega 10. leta, ko ga je našla zapuščenega na parkirišču nakupovalnega centra. Kot je povedala, je imel pobrit hrbet, okoli vratu pa krvave madeže od vrvi ali verige. Videti je bil precej ubogi. V trgovini so povedali, da je privezan že 3 dni. Takoj ga je odvezala in odpeljala domov. “Spike je takoj skočil v moj avto, kot bi vedel, da greva domov,” je povedala.

Danes Spike uživa v življenju na kmetiji, kjer je član družine – in to najslavnejši!

S svojo starostjo je “prehitel” Gina Wolfa.

 

Pes Qubit, ki dela kot detektor biološke varnosti, postal avstralski Top pes 2022

Avstralsko ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo je psa Qubita, ki dela kot detektor za biološko varnost, razglasilo za Top psa 2022. Ob njem je naziv prejela tudi njegova vodnica Sam Watson, saj sta skupaj močno pripomogla k varnosti države.

Med drugim sta zaznala npr. grožnjo bolezni nog in ust na letališču v Melbournu in na avstralskem poštnem terminalu. Kot so povedali v pojasnilu za izbor, je Qubit zavohal in odkril več rizičnih mesnih in mlečnih izdelkov kot katerikoli drug pes v lanskem letu.

Kar 126 izdelkov oz 765 rizičnih kosov sta odkrila z vodnico, med drugim številne bolezni, ki so trenutno v porastu v sosednji Indoneziji.

Oddelek ima sicer trenutno zaposlenih 46 labradorcev, kmalu pa jih bodo imeli 62. “Psi so pomemben del zagotavljanja biološke varnosti na mejah. Skupaj z vodniki, seveda, saj varujejo Avstralijo pred eksotičnimi škodljivci in boleznimi,” so povedali na ministrstvu.  Lani so skupno pregledali 6,2 milijona poštnih pošiljk in prek 850.000 potnikov, prestregli pa 250 rizičnih paketov, ki so vsebovali vse od sadja in mesa do rastlin in škodljivcev.

Kdo je Slovenka, ki je prejela nagrado Dog Photography Award 2022?

Slovenska fotografinja Kjara Kocbek je na nagradnem natečaju Dog Photography Awards za leto 2022 v kategoriji “akcija”, s fotografijo lovljenje frizbija, osvojila drugo mesto.

S Kjaro smo se pogovarjali, kje je nastala nagrajena fotografija, zakaj fotografira ravno pse in o njenih dveh avstralskih ovčarjih.

Kje ste posneli nagrajeno fotografijo in kdo je na njej?

Fotografija, ki je zasedla 2. mesto v kategoriji “akcija” je nastala na travniku v Ceršaku, okoli 6:30 zjutraj ob sončnem vzhodu. Jutranjo uro sem izbrala predvsem zaradi mehke svetlobe in nizkih temperatur, ki so ohranile nekaj snega. Na posneti fotografiji sta Nuša Matičič in njena psička Bay pasme border collie.

Nagrajena fotografija (Foto: Kjara Kocbek)

Koliko fotografij ste poslali na nagradni natečaj?

V kategorijo “portreti in pokrajina” sem poslala 3 fotografije, v kategorijo “akcija” pa le nagrajeno. Moram priznati, da sem za uvrstitev na natečaju bolj ciljala v kategoriji portreti, a se je izkazalo, da je ravno ta frizbi fotografija nepričakovano dosegla 2. mesto. Bilo je veliko presenečenje.

Je to vaša prva nagrada?

Bilo je nekaj manjših nagrad, ampak ta je definitivno največja, ki sem jo dosegla na področju pasje fotografije, saj žirijo sestavljajo najboljši in najbolj poznani fotografi psov celega sveta – tudi moji vzorniki. Neizmerno sem hvaležna za tako visoko uvrstitev, na tako pomembnem tekmovanju. Je neke vrste potrditev, da sem na pravi poti z mojo fotografijo. Zdaj imam še večji zagon za nadaljevanje moje fotografske poti.

Foto: arhiv Kraje Kocbek

Koliko časa se že ukvarjate s fotografiranjem živali?

S fotografijo živali (predvsem psov), se ukvarjam 6 let. Mislim pa, da sem razvila svoj stil in se zares našla v fotografiranju psov pred 4 leti.

Zakaj ravno psi?

Vsak kuža ima svoj karakter in vsak je edinstven. Tako so vsa fotografiranja različna, pa čeprav potekajo na isti lokaciji, ob podobnem času. Psi imajo enostavno poseben prostor v mojem srcu in verjamem, da bi življenje brez njih bilo dolgočasno. Ni lepšega kot s svojim psom raziskovati naravo in ob koncu narediti kakšno fotografijo, ki bo za vedno shranila ta čudoviti spomin na skupne dogodivščine.

Imate tudi sami psa?

Ja, sem lastnica dveh avstralskih ovčarjev. Jazz je star 10 let, Ori pa 11 mesecev. Jazz je moj prvi kuža in njemu gre tudi zahvala, da sem začela svojo fotografsko pot. Na začetku se nisem niti približno ukvarjala, kako bo izpadla posneta fotografija, temveč mi je šlo le za zajet trenutek/spomin. Čez čas sem začela razvijati veselje in interes do fotografije, kar me je pripeljalo do izboljšave (nakup boljše opreme, udeležitev tečajev v tujini, komunikacija z drugimi fotografi psov, spoznavanje čim več različnih psov, preizkusiti različne lokacije, iskanje svojega stila v postprodukciji). Ne morem si predstavljati svjega življenja brez fotografije.

Ju pogosto fotografirate?

Jazz je moj “super pasji model”, ki me spremlja že od začetka moje fotografske poti. Je kuža, ki je na večini mojih fotografij. Je zelo potrpežljiv in poskuša opraviti svojo nalogo, kakor dobro lahko. Zna ogromno trikov, ki mi pomagajo uresničiti vse “nore” ideje. Ori po drugi strani je še zelo mlad in se še uči. Tako, da za zdaj prepustim ta težje poziranja Jazzu, z Orijem pa naredimo kakšno spontano fotografijo.

To predlaga država: Kdo zmore nahraniti psa s 0,40 evra na dan?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 19. 1. v medresorsko usklajevanje in na SVZ  poslalo predlog predpisa Pravilnik o merilih za določitev stroškov dnevne oskrbe psov in mačk, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.

To je bilo po posvetu Za boljšo prihodnost živali.

Ta pravilnik določa merila za izračun stroškov dnevne oskrbe psov in mačk v zavetišču, ki jih po 120 dneh od dneva, ko je bila žival nameščena v zavetišče, krije Republika Slovenija.

Cene, ki padejo v oči

Citiramo:

“Do potrditve cenika zavetišča v skladu z določbami tega pravilnika Republika Slovenija plačuje
stroške dnevne oskrbe po obračunu za žival na dan, ki ne presegajo:
a) glede stroškov hrane in vode:
0,20 eurov za mačko do 3 kg telesne mase,
– 0,40 eurov za mačko nad 3 kg telesne mase,
– 0,40 eurov za psa do 10 kg telesne mase,
– 1,35 eurov za psa nad 10 kg do 30 kg telesne mase,
– 2,00 eurov za psa na 30 kg telesne mase;”

Celoten predlog si lahko ogledate TULE.

 

To so zmagovalne fotografije Dog Photography Awards 2022 (tudi slovenska)!

Dog Photography Awards je letni nagradni natečaj, v katerem lahko sodelujejo tako profesionalni fotografi kot amaterji iz celega sveta. Med zmagovalnimi je tudi Slovenka!

Za leto 2022 so razpisali 4 kategorije: portret in pokrajina, studi, akcija ter psi in ljudje. “Letošnji zmagovalci so ene najlepših fotografij psov, kar jih boste kadarkoli videli,” so sporočili organizatorji nagrad. Prejeli so okoli 1400 fotografij iz 50 držav.

Zmagovalne fotografije so nam poslali in dovolili objavo.

Fotografije portret in pokrajina

Prvo mesto v kategoriji portret in pokrajina je prejela fotografija Dalie Fichmann iz Švice: Pes reševalec iz plazov (The avalanche rescuedog):

Drugo mesto si je prislužila Amber, dalmatinka fotografinje Sophie Hutchinson iz Združenega kraljestva:

Na tretjem mestu je mladiček Grenlandksega psa, avtorica pa Joanne Liu iz Kanade:

Fotografije v kategoriji akcija

V kategoriji akcija je zmagovalna fotografija z naslovom Ona je Bagheera, ki jo je posnel Francesco Junior Mura iz Italije.

Na drugem mestu je fotografija Slovenke Kjare Kocbek! Lovljenje frizbija je posnela ob sončnem vzhodu:

Tretje mesto si je prifotografirala Julia Haßelkuß iz Nemčije s tole fotografijo:

Zmagovalke v kategoriji studio

Prvo mesto v kategoriji studio je pripadlo fotografiji Su Kaye iz Združenega kraljestva, ki je posneta iz drugačnega zornega kota:

Na drugem mestu je studijska fotografija Jane Thomson iz Kanade:

Na tretjem pa fotografija Daniele Schmid iz Nemčije:

Fotografije iz kategorije psi in ljudje

V kategoriji psi in ljudje je zmagala fotografija, poimenovana Brezpogojna ljubezen, avtorice Sabrine Theden iz Nemčije:

Drugo mesto je prejela fotografija Sarah Ebner iz Švice:

Tretje pa fotografija, ki jo je Russell Charters iz Avstralije posnel z dronom:

Razkrita skrivnost, kaj je privedlo do udomačitve psov?

Nova študija: Nesebičnost do drugih vrst je ljudem morda pomagala pri preživetju in razvoju – udomačitev iz koristi? Raziskovalci, ki so opazovali stike malčkov s prijaznimi psi, ugotavljajo, da človeška želja po pomoči živali, sega že v najzgodnejša leta življenja.

Raziskovalci so vključili 97 malčkov, starih od 20 do 47 mesecev, in jih opazovali v interakciji s tremi otrokom prijaznimi psi – Fiono, Henryjem in Seymourjem – v otroškem laboratoriju Univerze v Michiganu. V poskusih so raziskovalci odvrgli igrače ali prigrizke tik izven dosega psa, na malčkovo stran ograje, ki je oba ločevala.

Znanstveniki v reviji Human-Animal Interactions pišejo, da je bilo dvakrat več možnosti, da bodo malčki predali nedosegljive igrače in priboljške, ko so psi pokazali zanimanje zanje, na primer s cviljenjem ali tacanjem za predmeti. Otroci so pomagali v polovici vseh primerov, ko so psi želeli predmete, vendar le v četrtini primerov, ko živali niso pokazale zanimanja.

Prijazno vedenje do drugih vrst, tudi pri otrocih, ki se še učijo hoditi in govoriti, je morda pomagalo v preteklosti pri človeškem razvoju in napredku, pravijo raziskovalci. Očitno nesebična dejanja, kot je prepuščanje hrane živalim, bi lahko podprla prakse, ki so pripeljale do udomačitve vrst od psov in mačk do krav, prašičev, ovac in konjev.

Udomačitev psov

Psi imajo dolgo in edinstveno evolucijsko zgodovino s človekom, nedavne analize pa kažejo, da so se živali genetsko razlikovale od volkov že pred 23.000 leti.

»Udomačitev živali je bila resnično koristna za preživetje ljudi. Resnično nam je omogočila živeti in uspevati, to je velika evolucijska korist,« je dejala dr. Rachna Reddy, evolucijska antropologinja in prva avtorica študije, ki je zaposlena na Univerzi Harvard in Univerzi Duke. »Zakaj smo prišli do udomačevanja živali, je velika skrivnost in to je en del dokazov, ki bi nam lahko pomagali razumeti to skrivnost.«

 

 

Kako izbrati primernega psa? (Svetuje Kinološko društvo Ljubljana)

Ali je res vse odvisno od šolanja in vzgoje in zakaj ni vseeno kakšnega psa si izberete, smo vprašali kinološka društva. Si že dlje časa želite psa, pa ne veste, katera pasma je najbolj primerna za vas in vaš način življenja? Kinološko društvo Ljubljana z nasveti priporoča, kako si izbrati psa.

Šolanje in vzgoja seveda do neke mere vplivata na vedenje psa in njegovo sobivanje z nami, nikakor pa s šolanjem ne bomo v celoti spremenili in prekrili naravnih zasnov s katerimi pes pride na svet. Razvoj pasem skozi zgodovino je izoblikoval pasme za precej specifične naloge in uporabo, zato lahko določene elemente pasjega značaja predvidimo s precejšnjo gotovostjo in nanje ne bomo mogli v celoti vplivati.

Takšne lastnosti so recimo:

–          Kako se bo pes prilagodil določenemu okolju,

–          koliko močna bo njegova želja po sodelovanju s človekom,

–          kakšen bo njegov odnos do ostalih živih bitji,

–          kakšna bo njegova potreba po gibanju,

–          kakšna bo njegova potreba po miselni stimulaciji/delu.

Kadar se odločimo za psa, ki po svojih predispozicijah ne ustreza najbolj okolju v katerem živimo in izkušnjah, ki jih imamo s šolanjem psa, se nam v najboljšem primeru lahko zgodi, da bomo za uspešno sobivanje porabili bistveno več časa in truda, v najslabšem pa, da bomo morali zavoljo psa močno prilagoditi svoje navade in življenjski slog.

Pred nakupom psa se torej vprašajte:

–          Kakšne so vaše bivalne razmere; ali živite v vaškem ali mestnem okolju, v hiši ali stanovanju, bo pes moral premagovati stopnice, so v hiši starejši ljudje ali otroci, imate morda še druge domače ali gospodarske živali, ali v naslednjih letih planirate večje spremembe v življenjskem slogu, kot na primer selitev, prihod dojenčka, odhod na fakulteto …

–          Koliko ste aktivni in kakšne vrste je ta aktivnost; bi želeli, da se pes vključi v obstoječe aktivnosti ali ste pripravljeni svoj čas nameniti aktivnostim, ki ustrezajo psu?

–          Koliko imate izkušenj s šolanjem in vzgojo psa; bo to vaš prvi pes, ste že šolali psa in s kakšnimi vrstami psov že imate izkušnje?

–          Imate v hiši starejše in gibalno ovirane ljudi, majhne otroke ali alergike?

–          Koliko časa in/ali denarja, ste pripravljeni namenjati negi dlake?

Iskreni odgovori na ta vprašanja vam lahko močno olajšajo odločitev glede tega, kakšne lastnosti boste iskali pri svojem bodočem štirinožnem spremljevalcu. Nekatere najbolj pomembne odločitve se tičejo naslednjih psihofizičnih karakteristik.

Velikost psa

Od tega je v veliki meri odvisna cena vzdrževanja, saj cene osnovne opreme in veterinarskih storitev močno naraščajo z velikostjo. Izrazito veliki psi so v večini manj energični in ne zahtevajo tako veliko aktivnosti kot srednji, najpogosteje imajo tudi bolj umirjen značaj in počasnejše reakcije. Z velikostjo in težo je povezana tudi fizična obvladljivost, psa, njegova sposobnost premagovanja stopnice in ostalih fizičnih ovir, razmisliti pa morate tudi o tem, ali bo pes lahko dostopal do svojih prostorov ob morebitni bolezni ali obnemoglosti. Nekateri psi namreč dosegajo teže, ki onemogočajo nošenje po stopnicah in dviganje v avto. Izrazito majhni psi so bolj ranljivi in lomljivi, pogosto tudi zelo glasni.

Stopnja aktivnosti

Psi se močno razlikujejo v svoji potrebi po aktivnosti. Določene pasme so bile ustvarjene za delo, ki vsebuje ogromno gibanja v daljšem časovnem obdobju. Takšne pasme se težko utrudijo in potrebujejo veliko gibanja v kombinaciji z miselno stimulacijo. Tipičen primer so ovčarske in lovske pasme – njihova potreba po usmerjenjem gibanju je vsaj v prvih letih življenja skoraj neomejena. Spet druge pasme potrebujejo fizično aktivnost ob tem pa niso nujno željni sodelovanja s človekom. Tipični primer takšnih psov so denimo vlečne pasme.

Hrti, kot zelo znani tekači so kratkoprogaši – večino dneva prespijo, potrebujejo pa kratko ampak maksimalno intenzivno aktivnost. Veliki pastirski psi in psi podobnega tipa so večinoma povsem zadovoljni s tem, da večino dneva preležijo in s pogledom in počasnim obhodom nadzorujejo okolico. Tudi psi iz skupine malih družnih pasem so pogosto zadovoljni s tem, da so v bližini človeka in ne potrebujejo vsakodnevne intenzivne in dolgotrajne aktivnosti.

Učljivost in pripravljenost na sodelovanje

Čeprav so vsi psi povsem dovolj inteligentni, da lahko hitro razumejo, kaj želite od njih, obstajajo velike razlike v tem, koliko interesa pes pokaže za sodelovanje s človekom. Pasme, ki so se čez stoletja razvile za tesno sodelovanje s človekom, se praviloma hitro in z veseljem odzovejo na našo pobudo za učenje in sodelovanje. Po drugi strani pa obstajajo pasme, ki so se uporabljale za samostojno delo, zato je potrebno za uspešno šolanje veliko več znanja in izkušenj.

Dlaka

Od tipa, dolžine in gostote dlake je odvisno, koliko časa boste morali nameniti negi psa. Več dlake ne pomeni samo več časa za krtačenje, ampak tudi več časa za čiščenje psa po sprehodu, če živi z nami v stanovanju. Določene pasme potrebujejo redno striženje ali trimanje, zato morate upoštevati določen strošek za frizerja ali pa se morate teh spretnosti naučiti sami. Pasja dlaka je lahko dolga (z ali brez veliko košate pod-dlake) ali kratka, resasta ali kodrasta, različne trdote in debeline. Praviloma krajša in resasta dlaka potrebujeta manj rednega vzdrževanja, je pa lahko kratka in ostra dlaka težko odstranljiva iz preprog in oblazinjenega pohištva.

Kombinacija pasemsko pogojenih nagonov

Prirojeni nagoni so stvar, na katero lahko s šolanjem vplivamo v najmanjši možni meri in so zelo pomemben faktor kvalitetnega sobivanja s psom. Mejni škotski ovčar bo skoraj zanesljivo izrazito občutljiv na vse hitro premikajoče se stvari v svoji okolici, saj mu nagon veleva, da je potrebno bežeče stvari ustavit in skontrolirati. Pravi terier bo zelo težko sobival z mačkami, kokošmi ali drugimi manjšimi glodavci. Sibirskega haskija bo veliko težje prepričati, naj ne vleče na povodcu, kot denimo angleškega buldoga. Vizla bo v gozdu težko izklopila svoj nos in ignorirala vonj divjadi. Beagle kot predstavnik psov, ki so živeli in lovili v velikih krdelih bo praviloma vesel pasje družbe, medtem ko so službene pasme praviloma negativno nastrojene do neznanih psov.

Psa ne izbirajte po videzu!

Psa je še najmanj pametno izbirati po všečnosti zunanjega izgleda. Okusi se spreminjajo in ko je enkrat pes pri hiš, je »vaš« in kot tak najlepši in najboljši. Znotraj pasem, ki jih priznava mednarodna kinološka organizacija je toliko variabilnosti v izgledu, da lahko vedno najdete psa, ki vizualno še ustreza vašim željam je pa hkrati tudi značajsko primeren.

Kam torej po psa?

Strokovnjaki so si v glavnem precej enotni, da je psa najbolje pridobiti na enega od naštetih načinov:

Pasemskega psa izključno od odgovornega in registriranega vzreditelja

Dobro vzrejeni pasemski psi so najbolj predvidljivi – če si vzamete čas za raziskovanje in nakup, lahko v veliki meri predvidite, kakšen bo vaš pes in se izognete precejšnjemu številu problemov. Odgovoren vzreditelj je ljubitelj pasme in neprecenljiv vir podatkov in informacij, ki vam bo znal svetovati pri izbiri najprimernejšega mladiča. Pasemski psi imajo rodovnik izdan od Kinološke zveze Slovenije, ki omogoča sledljivost prednikov in izločanje zdravstveno ali značajsko neprimernih psov iz vzreje.

Rodovnik sam po sebi sicer še ne zagotavlja, da bo pes zdrav ter vzreditelj pošten in odgovoren, vendar pa nam omogoča, da določene stvari (kot denimo opravljene zdravstvene teste in delovne preizkušnje) preverite, potencialno tudi obiščete prednike svojega mladiča in s tem niste prepuščeni samo besedam prodajalca.

Mešanca oz. psa brez rodovnika iz zavetišča

V Sloveniji zavetišča praviloma delajo zelo dobro. Oskrbniki se s psi individualno ukvarjajo in vam znajo svetovati o tem, kakšen pes bi lahko ustrezal vašemu življenjskemu slogu. Nekateri odrasli psi, ki končajo v zavetišču lahko s seboj nosijo določene slabe izkušnje in navade, vendar pa še zdaleč ni vedno tako, zato je pomembno, da se bolj kot na neko vizualno simpatičnost zanesete na opis oskrbnika, ki psa dobro pozna.

Bomo (končno) dočakali živalsko policijo?

Na včerajšnjem posvetu Za boljšo prihodnost živali v državnem zboru je predsednik vlade dr. Robert Golob poudaril, da si vse živali zaslužijo humanost in napovedal pripravo novih zakonskih predlogov, ki bodo izboljšali njihov položaj.

Po njegovem mnenju je ključno spremeniti odnos ljudi do živali.

Omenil tudi živalsko policijo

“Humanost je beseda, ki definira nas, ljudi. Pri nas se vse začne. In to je točka, ki jo bomo morali nasloviti, če želimo zaščito živali tudi dejansko izvajati. Ne samo na papirju, ampak tudi v življenju,” je v nagovoru na posvetu poudaril premier.

Kot je dejal, so trenutno v koalicijskem usklajevanju novi predlogi zakonov, premier pa pričakuje široko podporo predlaganim rešitvam, kot so ustanovitev centralnega zavetišča za živali, zavetišče za rejne živali, vzpostavitev učinkovite živalske policije idr.

Neverjetno: izdaja se za veterinarko in prodaja “čudežno” tekočino

“Dobili smo informacije, da se po Domžalah sprehaja gospa srednjih let, ki se predstavlja kot lastnica Veterine Noe in prodaja prozorno tekočino v plastenki  kot čudežno tekočino, ki žival ob zaužitju ozdravi vseh težav… ” so včeraj sporočili z Veterine Noe iz Domžal.

Dodali so, da upajo, da ni treba poudarjati, da ne le, da taka tekočina ne obstaja, temveč tudi in predvsem, da noben lastnik veterine, ne bi na tak način prodajal zdravil.

Menda je bila ista gospa opažena že poleti, ko je prodajala “čudežno tekočino” proti izpadanju las…  “Tekočina je varikina, zato previdno. Ob nadlegovanju pa pokličite policijo,” so še opozorili.