To, da psi ne vidijo barv, je eden izmed mitov, ki ne drži. Pasji svet resda ni tako barvit kot človeški, vendarle pa tudi ni zgolj in samo črn, bel in siv.
V očesni mrežnici psov se nahajajo čepki, to so čutne celice za svetlobo. Te skrbijo za zaznavo barv. Poleg tega se tam nahajajo tudi paličice, katerih naloga pa je skrb za svetlobne valovne dolžine. Psi vidijo barve, toda v manjšem razponu kot ljudje. Večinoma barve zaznavajo kot različne odtenke modre, rumene in sive (psi vidijo temno in svetlo modro, sivo, svetlo rumeno, temno rumeno in temno sivo).
Vse to je lahko tudi naše vodilo, ko mu denimo kaj kupimo. Rdeča žogica zeleni travi se nam zdi zelo dobra izbira. Pes pa to vidi kot temno sivo žogico v sivi travi. Oprema za psa (igrače …) bo najboljša, če jo izberemo v rumeni ali dobri barvi.
Ameriška letalska družba American Airlines na letališču v Sydneyju izvaja prav poseben projekt.
Dvakrat na teden se lahko potniki pred poletom družijo s psi. Projekt je namenjen predvsem tistim potnikom, ki se bojijo letenja in se na ta način pomirijo. Kot pravijo uslužbenci letališča, je atmosfera ob torkih in petkih, ko so tam na obisku psi, mnogo bolj sproščena in umirjena.
Ko so leta 1986 evakuirali Pripyat, so morali živali pustiti za seboj, tudi pse. Po navodilih so takrat veliko teh zapuščenih živali pobili, a nekaj se jih je razkropilo.
Njihovi potomci na tem področju živijo še danes – ocenjujejo, da je v bližini elektrarne trenutno okoli 250 psov, še 225 v mestu in še na stotine v okolici, v zaprti coni.
Zadnja štiri leta sta njihovo število ugotavljala – in bila nad njim presenečena, Lucas in Erik, ustanovitelja fundacije Clean Futures (Čiste prihodnosti).
Vsako leto se ob nuklearki skotijo novi mladički in delavci skrbijo za njih v hudi ukrajinski zimi. Poleg vremenu so ti psi izpostavljeni tudi steklini, ki jo prenašajo mnoge divje živali, ki živijo v coni.
Tako so psi černobilske nuklearke odvisni od delavcev, ki skrbijo, da preživitijo. Nekateri jim odprejo vrata in jih spustijo v svoje prostore, jih oskrbijo, če so bolni ali poškodovani …
Iz obupa, ker je psov kljub njihovi skrajšani življenjski dobi vse več, je elektrarna celo najela delavca, ki naj bi lovil in pobijal pse, ker nimajo sredstev za nobeno drugo možnost. A do zdaj delavec odklanja to delo.
Fundacija že tretje leto zbira sredstva, da se to prepreči – da za kužke zagotovijo cepiva, jih sterilizirajo in kastrirajo.
Mladičke iz Černobila že nekaj let tudi posvajajo – do zdaj je nove domove v ZDA in Kanadi dobilo 40 psičkov. Čeprav sta postopek in pot zahtevna, so njihovi skrbniki nadvse srečni. Ena od njih je izkušnjo opisala takole: “Psička Natalka obožuje vse ljudi in ne razume, če se kdo ne ustavi, da bi jo pobožal. To, da sem jo posvojila, je ena najbolj nagrajujočih izkušenj v mojem življenju.” Veterinarji ob tem zagotavljajo, da radioaktivnost ni bojazen.
Mestna občina Ljubljana je v svojo kampanjo Človek, čuvaj svoje mesto, vključila tudi štirinožne prijatelje.
V okviru družbeno odgovorne kampanje Človek, čuvaj svoje mesto, ki jo že nekaj časa izvaja Mestna občina Ljubljana (MOL), in s katero skuša opozarjati na nesprejemljivost vandalizma in na pomen skupne skrbi za javni prostor, delijo tudi brezplačne vrečke za pobiranje pasjih iztrebkov in skušajo lastnike štirinožcev ozaveščati o pomembnosti tega početja.
V MOL so prepričani, da je v slovenskem glavnem mestu za pasje prijatelje dobro poskrbljeno. Tako jim je na voljo pet pasjih parkov. Ob Vilharjevi ulici so že leta 2010 uredili 930 kvadratnih metrov veliko pasje igrišče, še 30 kvadratnih metrov večje je zraslo leta 2013 v Štepanjskem naselju (ob Pesarski), leta 2016 pa so v Kosezah ob koseških blokih na Ulici bratov Učakar postavili park, ki meri 1.420 kvadratnih metrov. V Šmartinskem parku je igrišče veliko 1.500 kvadratnih metrov, za garažami na Clevelandski ulici pa 1.000 kvadratnih metrov.
V Tivoliju in ob četrtni skupnosti Vič so uredili tudi dve pasji stranišči na prostem, na območju MOL pa je na javnih površinah postavljenih 234 pasjih stebričkov, kamor lahko lastniki psov odlagajo pasje iztrebke. Kot pravijo na občini, lahko pasji iztrebek, pobran z vrečko, občani odložijo v posodo oziroma koš za mešane komunalne odpadke ali pa v koš za pasje iztrebke. Pojasnijo, da je namen sprehajališč, da se psi prosto gibljejo, medtem ko morajo imeti lastniki v ostalem delu parka svoje ljubljenčke na povodcu.
Uporaba pasjih parkov je v Mestni občini Ljubljana brezplačna, saj želijo z njimi spodbuditi do vseh prijazno sobivanje lastnikov psov, njihovih kosmatincev ter ostalih občanov, poudarjajo na občini in dodajajo, da jih priljubljenost pasjih parkov zelo veseli.
Že leta 1871 je Charles Darwin objavil, da tudi psi čutijo ljubosumje, ko njihov gospodar svojo pozornost namenja komu drugemu. Kaj pa pravi znanost danes?
Ko so na kalifornijski univerzi raziskovali pasje vedenje, so ugotovili, da so psi kazali ljubosumje, ko so njihovi lastniki pokazali ljubeč odnos do pasje igračke, ki je lajala in mahala z repom. Največkrat so reagirali tako, da so porinili robotka ali pa se vrinili med svojega lastnika in igračo. “Kot kaže so želeli zaščititi pomemben odnos, igračo pa so zaznali kot tekmeca za pozornost svojega lastnika,” so povedali avtorji raziskave.
Ti rezultati so po njihovem prepričanju izzvali vsesplošno mnenje, da naj bi bilo ljubosumje družbeni konstrukt ljudi oz. da gre za čustvo, ki se veže zgolj na romantične odnose. Tudi živali pokažejo močan nemir, ko nekdo tekmuje za pozornost njihove ljubljene osebe.
Kako psi kažejo ljubosumje?
Kot pišejo na spletni strani PetMD, naj bi bili pozorni na sledeča obnašanja:
Agresija – tako do lastnika kot do “tekmeca”.
Pozornost – psi lahko svojemu lastniku pokažejo več pozornosti oz. želje po njej.
“Nezgode” – kužki lahko nenadoma začno opravljati potrebo doma, da pokažejo nezadovoljstvo.
Triki – s tem, ko pokažejo kakšen trik, psi pravijo: “Poglej mene!”
Odmik – če se počutijo odrinjene, se lahko umaknejo v drug prostor.
Letošnji Maraton treh src bo prav poseben. Postal bo prva slovenska tekaška prireditev, ki se je lahko udeležijo tudi lastniki psov s svojimi ljubljenčki.
Za štirinožce in njihove skrbnike bo organizirana ločena, kilometer dolga trasa, kjer bodo imeli tekači priložnost za rekreacijo in sproščeno druženje v družbi svojih pasjih prijateljev. Tek je namenjen promociji rekreacije s štirinožnimi prijatelji ter hkrati odgovornega ravnanja s psi.
Gre za prvi tek s psi, organiziran v okviru slovenske tekaške prireditve, ki je posvečen promociji rekreacije s štirinožnimi prijatelji ter hkrati odgovornemu ravnanju s psi.
Z namenom opozarjanja na odgovorno ravnanje s psi so se povezali z društvom Hrtji svet Slovenije, ki skozi problematiko vzrejanja psov za tekmovalne namene, širi zavest o humanem ravnanju s psi.
”V želji, da se bodo prav vsi udeleženci dobro počutili – tako lastniki in njihovi psi kot ostali tekači, bomo poskrbeli za ograjen prostor, kjer se bodo kužki lahko poigrali in prosto gibali v ‘svojem tempu’. Dogajanje bo potekalo pod budnim očesom izkušene strokovnjakinje za vzgojo in prevzgojo psov, tako da se bomo res maksimalno potrudili in vsem udeležencem omogočili varno okolje za prijetno druženje in izmenjavo izkušenj,” je novost predstavil Boštjan Gerlec, predsednik organizacijskega odbora Maratona treh src.
Na tek, ki ni tekmovalne narave, se prek spleta lahko prijavite do 7. maja 2019, startnina znaša 10 evrov.
Psi reševalci pomagajo človeku v najrazličnejših situacijah. Poglejte si posnetke, kako izurjena psička Flo pomaga človeku, ki je ostal ujet v snegu.
Mountain Rescue Search Dogs England je prostovoljna organizacija, ki pomaga ljudem, ki se izgubijo v divjini ali se jim tam pripeti nesreča. Prostovoljci s psi trenirajo 132 dni na leto, da je pes izurjen, pa traja od dveh do treh let.
Med vsemi ostalimi veščinami njihovi psi obvladajo tudi iskanje in pomoč ljudem, ki jih je zasul snežni plaz in so ostali ujeti v snegu. Med enim izmed takšnih treningov, se je prostovoljec sam zakopal s kamero ter posnel, kako poteka reševanje. Reševala je štiriletna psička Flo, za katero so v organizaciji povedali, da je specializirana za lomljenje človeških src.
Policija je včeraj objavila, da je naprodaj 6 službenih psov. Izkušene skrbnike iščejo Ina, Jazz, Loki, Loti, Lola in Lux.
Rok za oddajo ponudb: 11. marec 2019.
Službena psička Ina “od SLO Policije 1949”, pasme nemški kratkodlaki ptičar, poležena 28. 5. 2017, izhodiščna cena 600 evrov
Policija.si
Službena psička Jazz “od SLO Policije 1949”, pasme nemški ovčar, poležena 13. 6. 2017, izhodiščna cena 800 evrov
Policija.si
Službeni pes Loki “od SLO Policije 1949”, pasme nemški ovčar, poležen 24. 6. 2018, izhodiščna cena 600 evrov
Policija.si
Službena psička Loti “od SLO Policije 1949”, pasme nemški ovčar, poležena 24. 6. 2018, izhodiščna cena 500 evrov
Policija.si
Službena psička Lola “od SLO Policije 1949”, pasme nemški ovčar, poležena 24. 6. 2018, izhodiščna cena 500 evrov
Policija.si
Službeni pes z imenom Lux, pasme belgijski ovčar malinois, poležen 17. 5. 2007, izhodiščna cena 50 evrov
Policija.si
”Vsi obrazci ter informacije o varščini, plačilu kupnine, merilih za izbor, možnostih ogleda psov, kontaktne osebe idr. so objavljeni na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve, v rubriki Ravnanje s stvarnim premoženjem,” so še zapisali na policija.si.
O tem, kakšno vlogo ima velikost možganov pri inteligenci psov, so razglabljali znanstveniki z univerze v Arizoni in ob tem ugotovili, da samo po enem kriteriji o tem ne moremo soditi, vendarle pa so se na nekaterih inteligenčnih testih bolje odrezali psi z večjimi možgani.
Znanstveniki so ugotovili, da imajo večji psi boljši kratkotrajni spomin in boljšo samokontrolo kot pa manjši psi. Tako pravi študija, ki je bila objavljena v reviji Animal Cognition. Kot je dejal avtor študije Daniel Horschler, gre pri tem bodisi za razliko v številu nevronov ali pa za razliko v povezanosti med nevroni.
Kratkotrajni spomin so merili tako, da so skrili priboljšek v enega izmed dveh plastičnih lončkov, pes je to opazoval. Po določenem časovnem obdobju (30, 60, 90 in 120 sekund) so pse spustili k lončkom po priboljšek. Pri tem so se bolje odrezali večji psi.
Samokontrolo pa so merili tako, da je skrbnik psu v njegovi navzočnosti nekam skril priboljšek in mu hkrati prepovedal, da bi odšel ponj. Tudi tukaj so se bolje odrezali večji psi.
Znanstveniki so ugotovili tudi, da velikost pasjih možganov ni pomembna pri vseh oblikah inteligence – denimo pri testih socialne inteligence se večji psi niso odrezali nič bolje od manjših.
Vsak pes je poseben in unikaten, tako po osebnostnih, kot po zdravstvenih značilnostih. Toda dejstvo je, da imajo nekatere pasme manj zdravstvenih težav in živijo dlje kot druge.
Objavljamo seznam 10 pasem z dolgo življenjsko dobo.
Čivava
pexels.com
Te miniaturne kepice z veliko in neustrašno osebnostjo lahko živijo tudi do 20 let.
2. Jazbečar
pixabay.com
Njihova življenjska doba je od 12 do 17 let, najbolj znan predstavnik te pasme pa jih je dočakal 21!
3. Pomeranec
pixabay.com
Vizualno majhen, toda razmišlja ‘veliko’. Če zanj skrbijo dobro, nam lahko dela družbo 15 let in več.
4. Lhasa Apso
pixabay.com
Sveti psi iz Tibeta , ki se najbolje počutijo v naročju, običajno živijo od 12 do 15 let, nekateri pa tudi do 20.
5. Toy Koder
pixabay.com
V povprečju živijo od 14 do 18 let in nekateri veterinarji pravijo, da tudi zato, ker imajo izreden smisel za humor.
6. Shih Tzu
pixabay.com
Družbo nam bo ta ‘mali lev’, kot mu pogosto rečejo, do delal tudi do 18 let.
7. Avstralski govedar
pixabay.com
Pes, ki drži Guinessov rekord za najdaljše življenje, je avstralski govedar Bluey, ki je živel kar 29 let, sicer pa – če je vse prav – dočakajo od 12 do 15 let.
8. Valižanski ovčar – Cardigan
vir fotografije: www.akc.org
Običajno živijo od 12 do 14 let, nekateri to pripisujejo njihovi ‘zaposleni’ naravi, saj imajo močno željo po delu, aktivnosti, skratka po tem, da se jim dogaja.
9. Valižanski ovčar – Pembroke
vir fotografije: www.akc.org
Tudi ta pasma, ki je sorodna zgoraj omenjeni, a malce bolj priljubljena, morda tudi zato, ker gre za ljubljenčke britanskega dvora, dočaka od 12 do 14 let
10. Portugalski podengo (mali)
vir fotografije: www.akc.org
Ta prilagodljiv in energičen pes lahko živi od 12 do 16 let.
