Zakaj je sporno vprašanje: “Bi imeli kakšnega mladička?”

27. aprila, 2022
Katjuša Rajovec, Zavod Muri

Prihaja čas, ko majhne simpatične kepice razposajeno tekajo po dvorišču nekaterih kmetij, možno pa jih je seveda opaziti tudi na dvoriščih nekaterih hiš v naselju.

Prihaja tisti čas, ko nas znanec v trgovini povleče za rokav in vpraša, če bi imeli kakšnega mladička? Kot, da govori o podarjenemu kosu kruha ali predmetu, ki ga sam ne potrebuje več.

Usoda mladičev v leglu, ki ga je prvič ali drugič ali celo tretjič in več imela njihova nesterilizirana psička, je v rokah njenega lastnika.

Mladički se ne zavedajo, da bodo že čez nekaj tednov ločeni od mame, v popolnoma novem okolju v družbi tujih ljudi. 

Nekateri v leglu, ki bodo oddani v odgovoren dom, kjer se zavedajo pomena pravilnega učenja psa, kaj vse potrebuje mladiček, koliko ljubezni in časa, mu moramo nameniti skozi celo njegovo življenje, ne glede na naše težave, bodo imeli srečo in dobro življenje.

Kaj pa vsi drugi mladički?

Nekateri izmed njih bodo imeli lepo življenje le prvih nekaj let, nato pa v obdobju adolescence in nenehnih uhajanj postali ujetniki v lastnem domu, privezani na verigi ali zaprti v boksu.

Spet druge bo zaradi neprevidnosti doletela nesreča, kjer se bo njihovo življenje končalo pod kolesi, ki so ga pred časom odpeljali stran od njegove mame.

Tretji pa bodo živeli brezskrbno vse dokler v življenja njihovih ljudi ne poseže usoda, ki za vedno spremeni svoje poti, ki pse največkrat vodijo v zavetišče.

Odgovornost lastnika nesterilizirane psičke

In tako je iz nekoč razposajenih mladičkov mogoče pisati najrazličnejše zgodbe, ki jih piše njihovo življenje, avtor pa je lastnik ene nesterilizirane psičke.

Ta se bo čez nekaj let še vedno ukvarjal s tem, koga vse bi še lahko povprašal za oddajo mladičev, medtem ko se vseh tistih že pred leti oddanih mladičkov niti ne spomni več, kaj šele, da bi povprašal kakšno je v resnici njihovo življenje.

Tako oddani mladički zasedejo prostor v zavetišču, kar dvakrat. Enkrat ob tem, ko se posvojitelji namesto v zavetišče, odpravi k ogledu sosedovega legla in drugič, ko en pes iz tega legla čez nekaj let dejansko pristane v zavetišču.