Nekatera priporočila morda res temeljijo na veterinarskih nasvetih, pa ne veljajo za vse pse, druga pa so neustrezna, a tako razširjena, da jih mnogi jemljejo kot dejstvo.
V seriji Poletni miti o psih preverjamo, kaj drži in kaj ne. Mit ali resnica?
#9 Psi vedno vedo, česa v naravi ne smejo pojesti
Na sprehodih, izletih, v gozdu, na travniku, ob jezeru ali kjerkoli v naravi, pogosto menimo, da bo pes sam prepoznal, česa sme pojesti in kaj je zanj nevarno – bodisi po opozorilnih barvah žuželk ali po vonju …
Psi imajo resda odličen voh in številni verjamejo, da imajo tudi prirojen občutek za strupene rastline, živali ali hrano.
Resnica pa je precej drugačna.
Resnica: Psi nimajo prirojenega »detektorja strupov«
Psi svet raziskujejo z nosom in gobčkom. Mladički, radovedni psi in psi z močnim lovskim nagonom pogosto poberejo ali poližejo stvar zgolj zato, ker jih pritegne vonj, okus ali gibanje.
Brez pomisleka lahko zaužijejo nekaj, kar je zanje zelo nevarno.
V naravi se skriva več nevarnosti, kot si mislimo
Med najpogostejše nevarnosti sodijo:
– močeradi
– odvržena hrana, kot so ostanki piknikov
Psi pogosto poberejo tudi ostanke hrane, ki je že pokvarjena ali vsebuje sestavine, ki so zanje nevarne, na primer čebulo, grozdje, ksilitol ali večje količine maščobe.
Kako lahko zmanjšamo tveganje?
Na sprehodih psa opazujte in mu ne dovolite da pobere in zaužije karkoli s tal.
Koristno je tudi, da ga naučite ukazov, kot so ‘’spusti’’, ‘’pusti’’ ali ‘’fuj’’, saj lahko prav to prepreči marsikatero zastrupitev.
Če opazite bruhanje, drisko, močno slinjenje, tresenje, težave pri hoji ali nenavadno vedenje po sprehodu, čim prej poiščite veterinarsko pomoč.
Radovednost, močan voh in lovski nagon pogosto prevladajo nad previdnostjo, zato smo lastniki tisti, ki moramo poskrbeti, da njihov sprehod ostane varen.
