Tim Kores – Kori: »Od malega so me učili spoštovanja vseh živih bitij«

Radijski voditelj in pevec Tim Kores – Kori je velik ljubitelj in zagovornik živali. Znan je po tem, da nikoli ne pogleda stran, če vidi trpečo ali izgubljeno žival.

Tako je letošnjo zimo po Pohorju pet dni lovil zapuščenega vietnamskega prašička, prejšnje poletje pa med dopustom v Makedoniji reševal psičko in njenih osem mladičkov. Koriju trenutno družbo delata dva čudovita angleška hrta, ki slišita na ime Ozzy in Ringo.

Kori, pred dvema letoma je prav v poletnem času odmevala tvoja akcija reševanja mamice in osmih mladičkov, ki si jih našel ob Ohridskem jezeru. Je bil letošnji dopust kaj bolj miren?

Zaenkrat je. Moram pa reči, da opazim mnogo, mnogo manj zapuščenih psov kot pred dvema letoma, kar je neverjetno. Opazim tudi, da je veliko ljudi posvojilo te zapuščene pse. Je pa na drugi strani izjemno veliko zapuščenih mačk. Imam dva hrta, Ozzyja in Ringa, ki sta nanje zelo pozorna, morda jih zato vidim še toliko več.

Kako pa se je reševalna akcija, ki je pred dvema letoma odmevala v medijih, končala?

Super. Vsi mladički in mamica so dobili domove po Sloveniji. Čeprav moj dopust ni bil čisto pravi dopust in sem za vso dokumentacijo in cepljenja zapravil eno lepo slovensko plačo, mi ni bilo nikoli žal tega. Bilo je vredno, rešili smo jih.

Letos pozimi pa si imel spet eno reševalno akcijo, kajne?

Res je, na Pohorju, kjer živim, sem med sprehodom v snegu opazil vietnamskega prašička. Očitno ga je nekdo sredi zime v mrazu odvrgel v naravo. Nisem ga mogel ujeti, trudili smo se pet dni, na koncu pa smo ga ulovili s pomočjo prijateljev na motornih saneh. Danes je prašiček srečen v novem domu, za njegovega prejšnjega lastnika pa nimam nobenih lepih besed.

Si že kot otrok tako močno čutil živali?

Že kot otroku so se mi živali zelo smilile. Če je kdo delal grdo z njimi, sem se vedno trudil, da bi jim pomagal. Spomnim se tudi, kako sem se kot deček nekoč na morju trudil ujeti hobotnico. Po cele dneve sem se potapljal in bil v vodi. Ko mi je končno uspelo in so vsi okoli mene to hobotnico že videli pečeno, pa se mi je tako zasmilila, da sem jo izpustil. Starši pa so hobotnico za večerjo kupili od enega potapljača. (smeh)

Te živali spremljajo že od malega?

Živali me spremljajo že celo življenje. Tudi učili so me v tej smeri, da je treba spoštovati vsa živa bitja. Ko sem bil majhen, je imel oče ruskega hrta, ime mu je bilo Trotsky. Spomnim se, da je spal v kleti na enem velikem jogiju, jaz pa sem kot deček rad zahajal tja in se stiskal k njemu. Dajal mi je občutek varnosti. To je moj prvi spomin iz otroštva. Čisto moja prva žival pa je bila bela činčila, sledile so želvice, kasneje v drugi polovici osnovne šole pa tudi tarantele in kače. V tistem obdobju sem se malo zaprl vase in sem iskal uteho v živalih. So me pa vsa ta živa bitja ogromno naučila, marsikomu pa sem tudi pomagal izgubiti strah pred kačami ali pajki.

Pa je kakšen dogodek, trenutek, povezan z živalmi, prav posebej zapisan v tvojem srcu?

Lepih trenutkov in pasjih prigod se je nabralo ogromno. Včasih smo imeli jazbečarko Roziko, kot ena klobasa na štirih nogah je bila. Živela je 18 let in spomnim se enega prizora, ko smo bili na Pohorju na družinskem vikendu. V peči smo pekli kruh, take dolge ozke štruce. Oče je spekel dva hlebca kruha in jih dal ohlajati, mi pa smo šli malo ven. Ko smo se vrnili, je naša Rozika ležala med dvema toplima hlebcema kruha. Tega prizora nikoli ne bom pozabil.

Katere živali ti danes delajo družbo?

Trenutno imam dva hrta. Kače sem oddal prijatelju v posvojitev, saj z dvema tako visokima psoma to ni več šlo. Posvojil sem jih iz Irske, sta angleška hrta. Po navadi jih uporabljajo za dirke in se jih znebijo, ko niso več dovolj hitri, ko se poškodujejo … V našem primeru pa ne vemo, kaj se je zgodilo, ker hrta nista tetovirana (tisti, ki tekmujejo, so vsi tetovirani). Sta brata, predvideva pa se, da je njuna mama dirkala in nepričakovano zanosila in so jo zavrgli.

Si bil že prej odločen, da boš posvojil kar dva psa?

Ne, v resnici sem se odločil posvojiti samičko. Iz razgovora pa sem prišel z novico, da se nam bosta pridružila dva velika črna samčka (smeh). Ozzy in Ringo, stara 2 leti in 8 mesecev. Lepo se ujamemo. Zaenkrat tudi ni kakšnih vidnih travm iz njunega prejšnjega življenja. Sta super prijatelja in oba imata prijeten značaj. Odločitev je bila prava, nikoli je nisem obžaloval. Včasih imam res občutek, da psi mene najdejo.

Špela Šimenc